Prleki bodo svetu ponudili še živo zelenjavo

Po uspešni zgodbi s česnom na Kmetiji PanOrganic napovedujejo še pridelavo fižola, orehov in lešnikov.
Objavljeno
19. avgust 2014 16.30
Dejan Karba, Ljutomer
Dejan Karba, Ljutomer
Ljutomer – Če smo lani pisali o tem, da se je Kmetija PanOrganic v dveh letih iz nič povzpela do največjega pridelovalca česna v Sloveniji, ki je začel resno izpodrivati kitajskega, moramo letos k tej uspešni prleški zgodbi dodati najmanj dve PanOrganicovi izvozni strategiji: več kot poltretji milijon evrov vreden projekt prodajanja tako imenovane žive zelenjave in noovustanovljeno zadrugo Samooskrba Pomurje.

Pod prleškim Jeruzalemom je bila leta 2011 ustanovljena Kmetija PanOrganic, ki je v sezonskem letu 2012/2013 pridelala okrog 26 ton česna, leto kasneje pa že 65 ton. Poleg tega pridelujejo namaz iz goji jagod, posajenih imajo več kot 11.500 sadik ameriških borovnic, napovedujejo pridelavo slovenskega fižola, orehov in lešnikov.

Slovenskim potrošnikom bo kmalu ponudila inovativni kmetijski projekt: nov način vzgoje in prodaje zelenjave, pri čemer se pri pobiranju korenine ne odstranijo in se goji 365 dni na leto.

PanOrganicov predstavnik za odnose z javnostjo Niko Miholič napoveduje, da bodo »živi« izdelki iz njihove kmetije na ravni tistih, ki so že uspešnica v severnih in severovzhodnih državah (podobne rastlinjake je mogoče najti v notranjosti severne Italije, na skrajnem severu Češke, večino tovrstnih rastlinjakov pa so postavili Skandinavci, najdemo jih tudi v Rusiji).

Živa zelenjava ohranja hranilne snovi

Prleki bodo tako svetu ponudili »živo« solato, baziliko, peteršilj, drobnjak, ohrovt, blitvo in meto, poleg tega Miholič napoveduje še celoletno pridelavo slovenskih jagod: »Torej tudi takrat, ko jih – slovenskih – drugje ne bo mogoče dobiti.«

Prodaja »živih« izdelkov, torej izdelkov s koreninami v zemlji, ki so pakirani v posebni biorazgradljivi embalaži, je po Miholičevem mnenju »korak naprej od ekološke pridelave, saj tako vzgojena in pakirana zelenjava še po pobiranju ohranja vse minerale, vitamine in druge hranilne vrednosti, medtem ko običajna – vrezana – solata v štiriindvajsetih urah izgubi od 60 do 65 odstotkov vseh hranilnih snovi«.

Na letni ravni nameravajo v tri leta stari kmetiji, katere lastnik je tridesetletni Mario Kurtovič, pridelati 6,5 milijona enot žive zelenjave, »kar je spodbudilo zanimanje partnerjev in nekaterih trgovcev iz Avstrije, zato smo se odločili, da bomo na tujih trgih nastopili pod znamko Life«. Miholič napoveduje, da bodo kupci tako pakirano solato, blitvo, baziliko … lahko shranjevali neposredno na okenski polici, »kjer bo še najmanj 14 dni normalno rasla in ohranjala vse hranilne snovi«.

Brez kemikalij, samo ekološko

Na naše vprašanje, ali bodo pri vzgoji solate uporabljali fitofarmacevtska sredstva, Miholič takoj jasno odgovori: »Živa zelenjava se goji v rastlinjakih na način hidroponske tehnologije – recirkulacijska hidroponika –, ki ima pred konvencionalno pridelavo prednost predvsem pri zmanjšani porabi vode. Voda v sistemu kroži in se čisti brez dodatka kemikalij, zato je kakovost vode, s katero se zaliva živa zelenjava, enaka ustekleničeni pitni vodi. Hidroponska tehnologija vzgoje žive zelenjave nima negativnih vplivov na tla, vodo in zrak, saj se namesto kemičnih škropiv, pesticidov in herbicidov uporabljajo ekološka gnojila.«

Tudi vrtičkarji lahko prodajajo

Poleg žive zelenjave so mladi ljutomerski poslovneži okrog Miholiča in Kurtoviča prav te dni ustanovili zadrugo Samooskrba Pomurje: »Pogrešamo moderne marketinške in poslovne metode pri prodaji primarnih in sekundarnih kmetijskih proizvodov, ki bi izboljšal položaj kmetov in kmetijstva.«

Posebnost njihove zadruge je (oziroma bo, ker je zadeva res še povsem v povojih) to, da bodo svojim članom omogočili »pravični odkup in takojšnje plačilo ob posredovanju njihovih izdelkov trgovinam«. Cilj zadruge je, da ne bo vključevala le velikih kmetovalcev, temveč tudi tiste, »ki imajo nekoliko odveč pridelka in ga želijo prodati. Tudi vrtičkarji.«

Medtem ko nova delovna mesta napovedujejo tudi v zadrugi, bodo v sklopu projekta Živa na Kurtovičevi kmetiji kmalu zaposlili deset dodatnih delavcev.