Prof. dr. Igor Gregorič: Ne sprašujem o financah, samo organiziram delo

Za sodelovanje je poskušal pridobiti tudi slovenske kardiologe, ki so odšli iz UKC, a niso želeli sodelovati z NIOSB, je povedal v intervjuju Igor Gregorič.
Objavljeno
12. julij 2018 07.00
Posodobljeno
12. julij 2018 12.11
Igor Gregorič, predsednik sveta NIOSB in duhovni vodja novega inštituta za otroško srce.
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Prof. dr. Igor Gregorič, predstojnik srčne kirurgije za odrasle iz ameriške univerzitetne bolnišnice v Houstonu, je pripeljal v Slovenijo prvega ameriškega zdravnika kardiologa. Kdaj bo začel delati in kako bo deloval Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), katerega duhovni vodja in predsednik sveta zavoda je Gregorič?

Ameriški zdravnik je v Ljubljani že tri dni. Kdaj boste podpisali pogodbo, da bo lahko začel delati?

Prvo pogodbo bo podpisal UKC, ker NIOSB še nima dovoljenja za delo. Prošnja zanj bo vložena v nekaj dneh. Ko bo ministrstvo dovoljenje izdalo, bomo lahko začeli zaposlovati.

Ameriški zdravnik bo v Sloveniji samo do konca tega tedna. Kaj potem?

Prihodnji teden bo prišel drug kardiolog, tako da bosta skupaj s hrvaškim kardiologom na oddelku dva. Čim prej moramo zagotoviti tudi, da bo tukaj vsak dan kirurg. Predvidoma prihodnji teden bo prišel kirurg iz Španije, ki bo ostal teden dni. Nemogoče je v tako kratkem času dobiti zdravnike za dlje časa. Za sodelovanje sem poskušal pridobiti tudi slovenske kardiologe, ki so odšli iz UKC. Ni res, kar je pisalo v medijih, da jih ne želimo. Niso želeli sodelovati z NIOSB. Moralno-etično je sporno, da so odšli in odpovedali oskrbo slovenskih otrok. Zdaj bodo prihajali iz drugih držav, najbolje pa bi bilo, če bi bili na tem mestu domači strokovnjaki.

Bo varno, če se bodo zdravniki vsak teden menjevali? Kako boste zagotovili kontinuiteto obravnave bolnikov?

Kontinuiteta bo, če bosta dobri dokumentacija in medsebojna komunikacija med zdravniki, zdravstvenim osebjem in starši otrok. V Sloveniji je problem vodenje dokumentacije. A tudi pri nas v Ameriki kardiolog ni vedno zraven in ga pokličem po telefonu, ko ga potrebujem. Tudi v ambulanti ne pregleda pacienta vedno isti kirurg.

Kdo bo jamčil za varnost otrok v UKC?

Za varnost jamči tisti, ki podpiše pogodbo: institucija in strokovni direktor.

Vlada je za vzpostavitev nacionalnega inštituta NIOSB zagotovila 165.000 evrov. Ali to zadostuje?

Ne ukvarjam se s financami. Zagotovljeno mi je, da je delovanje NIOSB finančno pokrito. NIOSB je državna institucija, enako kot UKC. Oba sta last države, oba vzdržuje država. Ne sprašujem o financah, jaz samo organiziram delo: da je varno, kakovostno in po smernicah.

Ampak zdaj ni po smernicah. Kirurg prihaja občasno, samo en kardiolog je, prej so bili pa štirje ...

Idealno bi bilo, da sta dva kirurga za primer, ko gre eden na dopust. Kirurg bo prihajal iz tujine, asistiral pa mu bo domači zdravnik, dokler ne bo za stalno zaposlen vsaj en kirurg. Imamo potencialnega slovenskega specializanta, ki bi ga lahko izšolali v pediatričnega kardiokirurga. Zdaj gasimo požar. Tesno sodelujemo s kliničnim centrom in pediatrično kliniko. Potem pride tranzicija, čas, ko bo dejavnost prešla z UKC na inštitut. Dolgoročno pa mora biti tako, da bodo domači strokovnjaki lahko zagotavljali oskrbo otrok.

Ameriškemu zdravniku je NIOSB ponudil 2000 evrov na dan, skupno z davki je to 4300 evrov na dan. Kdo vas je pooblastil za tako ponudbo?

Ko smo se o tem pogovarjali, smo upoštevali že uveljavljene cene čeških kirurgov. V časopisu Delo sem 5. maja prebral, da dobita dva češka kirurga skupno 3000 evrov neto na dan, starejši 2000, mlajši pa 1000 evrov na dan. Pogodbe nisem videl, a rekli smo, da naj bo enaka kot za češka kirurga.

To je za kirurge, ki so izjemno redki. Vaš zdravnik pa je internist kardiolog. Ali je cena enako visoka?

Tudi pediatrični kardiologi so zelo redki. Zdaj je položaj kritičen. Gre za to, ali bo v Sloveniji otroški srčni program ali ne. Neskončno bolje je za otroke, če jih zdravimo v Sloveniji. Je pa tudi finančna računica. Vsak otrok, ki gre na operacijo v tujino, stane približno 45.000 evrov. Če ostane v Ljubljani, stane to približno 10.000 evrov. Prihranek pri enem otroku je 35.000 evrov, pri sto otrocih pa 3,5 milijona evrov.
Milena Zupanič