Prof. dr. Janez Grad (1933–2026)

Prof. dr. Janez Grad ni bil samo izjemen znanstvenik, matematik, informatik, profesor in eden najvidnejših pionirjev računalništva in informatike pri nas. Bil je tudi izjemen ljubitelj narave ter vrhunski opazovalec in raziskovalec čmrljev. Z računalništvom se je začel ukvarjati leta 1962, ko se je zaposlil na Institutu Jožef Stefan, in potem kasneje do leta 1972 vodil skupni računalniški center podjetja Iskra, Univerze v Ljubljani ter tedanjega Izvršnega sveta Republike Slovenije. V letih 1970–1972 je bil tudi član ožje ekipe, ki je vodila gradnjo tedaj največjega računalniškega centra, ne samo v tedanji Jugoslaviji, ampak tudi širše v srednji Evropi. Ta veliki računalniški center je potem dolgo deloval v okviru IJS kot Republiški računski center in zagotavljal računalniške kapacitete izvršnemu svetu, ljubljanski univerzi ter množici velikih slovenskih podjetij. Ko je začel delovati, je profesor Grad za krajši čas prevzel njegovo operativno vodenje, nato pa postal vodja Univerzitetnega računskega centra UL do leta 1982, ko se je zaposlil na Ekonomski fakulteti (EF) Univerze v Ljubljani. V vseh teh letih si je že nabral zelo bogate strokovne in vodstvene izkušnje na področju računalništva, hkrati pa je že začel tudi predavati na univerzi.

Njegovo delovanje v računalništvu in informatiki se je z zaposlitvijo na ekonomski fakulteti osredotočilo na raziskovalno in pedagoško delo pa tudi sodelovanje s prakso. Ker ga je zelo zanimala uporabna matematika, se je že v začetku pri svojih raziskavah usmeril na uporabo informatike pri optimalnem planiranju proizvodnje. Kot posledico uspešnih projektov v praksi in odmevnih objav v uglednih znanstvenih revijah je na EF uveljavil raziskovalno področje poslovne informatike, v katero je vključil in usmerjal mlajše sodelavce. Prof. Grad je zaslužen za vzpostavitev katedre za poslovno informatiko na ekonomski fakulteti. Katedra se je kadrovsko in raziskovalno intenzivno razvijala na področju prenove in informatizacije poslovanja (poslovnih procesov, poslovne logistike ter digitalne transformacije poslovanja). Tudi zaradi mednarodne uspešnosti in odmevnosti je postala, in ostaja, eno ključnih področij delovanja EF. Za njegovo uspešno delo pri vzpostavitvi področja poslovne informatike in njenega razvoja mu je ob upokojitvi, na predlog EF, Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.

Po letu 1999 in vse do upokojitve leta 2007 je bil vključen v delovanje in prizadevanje Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani za razvoj področja upravne informatike. Področje upravne informatike in e-uprave je tedaj doživljalo pravi razcvet, zato so se zelo intenzivirale tudi raziskave tega področja. Posebej dragocene so bile pri tem njegove izkušnje iz oblikovanja vsebin poslovne informatike na ekonomski fakulteti. Fakulteta za upravo je v letih 2003 in 2004 začela bolonjsko reformo programov, pri kateri je bil prof. Grad dejaven pri oblikovanju do- in podiplomskih programov.

Prof. dr. Janez Grad je zapustil vidno sled tudi pri delovanju Slovenskega društva Informatika (SDI). Po letu 1991 je bil stalno navzoč pri številnih aktivnostih društva, vodenju sekcij, pripravi recenzij, delovanju uredniških odborov revij Informatica in Uporabna informatika. Še posebej pa je treba poudariti, da je bil med ustanovnimi člani ene najplodovitejših sekcij društva, to je Sekcije za operacijske raziskave (SOR), ki je z dolgoletnimi raziskavami in objavami postala ena najbolj mednarodno odmevnih.

Zelo aktiven je bil tudi v različnih organih društva SDI, med drugim v izvršnem odboru društva, upravnem odboru Sekcije za operacijske raziskave, uredniškem odboru mednarodne revije Informatica, uredniškem odboru revije Uporabna informatika, programskem odboru simpozijev Dnevi slovenske informatike '94 ter v številnih programskih odborih konferenc SOR. Bil je tudi član programskih odborov več simpozijev v organizaciji Društva ekonomistov Ljubljana.

Prof. dr. Janez Grad je za nacionalno in mednarodno odmevne raziskovalne dosežke ter predano organizacijsko delo na znanstvenem področju prejel vrsto uglednih nagrad. Leta 1995 je dobil priznanje Slovenskega društva Informatika za življenjsko delo na področju informatike. Leta 2014 je prejel nagrado Donalda Michieja in Alana Turinga za življenjsko delo na področju matematike in informatike. Leta 2023 pa je dobil priznanje in bil sprejet med legende slovenske informatike. Vsekakor eden najbolj zaslužnih na tem seznamu. Je tudi imetnik zlate plakete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.

Občina Dol pri Ljubljani mu je leta 2022 podelila naziv častnega občana občine Dol pri Ljubljani.

Posebno poglavje v njegovem življenju ter tudi v njegovem strokovnem in znanstvenem opusu zaslužita njegovo proučevanje in raziskovanje čmrljev v Sloveniji. Čmrlji so bili zanj veliko več kot hobi. Bili so njegova ljubezen in strast. Doma je predelal star čebelnjak v čmrljak z majhnimi panji, prilagojenimi potrebam čmrljev. Čmrljev ni samo občudoval in skrbno opazoval, ampak jih je tudi znanstveno obravnaval in o njih objavil celo vrsto odmevnih znanstvenih prispevkov. Posebej odmevna je bila prva celovita slovenska knjiga Čmrlji v Sloveniji, ki jo je v soavtorstvu izdal leta 2023.

Poleg številnih izjemnih lastnosti, ki jih je imel prof. dr. Grad in je zaradi njih izstopal, je bila morda najbolj dragocena in žlahtna prav ta, da ni bil zmožen razumeti in reševati zgolj vrhunskih abstraktnih problemov iz sveta matematike ter računalništva. Z enako lahkoto, pozornostjo in ljubeznijo se je spuščal tudi v nižine in lepote materialnega mikrokozmosa, sveta travniških cvetic, čebel in čmrljev.

Takega bomo ohranili v spominu.

***

Prof. dr. Andrej Kovačič

Prof. dr. Mirko Vintar