Katja Šeruga ni dobila soglasja programskega sveta RTVS

Programski svet RTV danes ni dal soglasja Katji Šeruga za prevzem položaja direktorice TVS. Zanjo je glasovalo 12 svetnikov, potrebovala je 15 glasov.
Fotografija: Na razpis za položaj direktorja Televizije Slovenije so se prijavili štirje kandidati. FOTO: Tomi Lombar
Odpri galerijo
Na razpis za položaj direktorja Televizije Slovenije so se prijavili štirje kandidati. FOTO: Tomi Lombar

Programski svet RTV SLO danes ni izglasoval soglasja Katji Šeruga, kandidatki za položaj direktorice Televizije Slovenija. Zanjo je glasovalo 12 od 29 svetnikov, potrebovala bi 15 glasov. Proti njej je glasovalo 8 svetnikov, vzdržalo se jih je 6, dva nista glasovala. Položaj direktorja TVS tako ostaja nezaseden.

Generalni direktor Igor Kadunc takega izzida ni pričakoval zato tudi nimam pripravljenega kandidata, ki bi lahko postal vršilec dolžnosti. Dejal je, da je predstavitev Katje Šeruga pokazala, da so imeli odlično kandidatko, a je niso bili pripravljeni podpreti. Sam to razume tudi morda v povezavi z njim in napadi nanj. Kako bo glasovanje vplivalo na njegov na položaj? "Na mojo usodo nima kaj vplivati. Če bodo dejali, da me ne potrebujejo več - v redu."

Pričakovati je nov razpis za omenjeni položaj, dotlej pa bi lahko ta ostal tudi prazen. Po besedah Kadunca je današnje glasovanje oziroma dogajanje na seji programskega sveta tudi dober prikaz, zakaj se na razpis ne prijavi več kandidatov. Kot pravi je težko dobiti potrebne glasove v heterogenem programskem svetu.

Na vprašanje, ali gledalci občutijo težave v vrhu javnega zavoda, je odgovoril, da ne na kratki rok.

Seja programskega sveta se je začela ob 15. uri. Začeli so s predstavitvijo Katje Šeruga in glasovanjem, obravnaval pa naj bi tudi poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev. Prav tako naj bi prisluhnili pojasnilu o prijavi generalnega direktorja Igorja Kandunca protikorupcijski komisiji (KPK).
 

Kadunc sam spodbujal Šerugo h kandidaturi


Kadunc je ob začetku povedal, da mu je žal, da bi negotovost njegovega položaja vplivala na izbor. Glede prijave na KPK je dejal: Sem človek, ki skrbno pazim, kaj počnem. Vse kar sem delal, stoji na mestu. Jaz se v postopek Arsmedia nisem vmešaval.

Programski svet RTVS bo danes odločal o Katji Šeruga, govora bo tudi o KPK in poročilu varuhinje pravic gledalce in poslušalcev. FOTO: Blaž Samec/Delo
Programski svet RTVS bo danes odločal o Katji Šeruga, govora bo tudi o KPK in poročilu varuhinje pravic gledalce in poslušalcev. FOTO: Blaž Samec/Delo


Dejal je, da je k kandidaturi nagovarjal več kandidatov, a se niso odzvali. Katja Šeruga ga je prepričala, da je prava kandidatka. Saj je ona tista, ki lahko s sodelavci v hiši izvede potrebne spremembe. "Je moja kandidatka in mislim, da se bo dobro vključila v ekipo, ki se je formirala."



Katja Šeruga je uvodoma povedala, da je kandidaturo oddala zato, ker meni, da RTV potrebuje modernizacijo in ko je ugotovila, da modernizacijo podpirajo tudi drugi ključni akterji v RTV. "Hiša gleda v prihodnost, želi si naprej, želi si razvoja in je miselno nanj pripravljena." Njen cilj je Televizijo Slovenija spremeniti v najboljši servis javnosti na čisto vseh platformah.

Poudarila je bolj gledljive oddaje, ki pa bodo imele še vedno kakovostno vsebino.

Posodobiti namerava delovne procese, s čimer se bo pokazala potreba po drugačnem kadru, ki bo kos modernejšim vsebinam. Prepričana je, da jih bodo nekaj našli znotraj hiše, nekaj zunaj.

Televizijo Slovenije vidi kot moderno in svežo televizijo, ki se bo odločno in uspešno soočila s sodobnimi medijskimi izzivi.

Lobiranje se je začelo, še preden je Katja Šeruga nastopila kot kandidatka, je po koncu predstavitve povedala Petra Ložar, članica programskega sveta. Dejala je, da ji je zdaj jasno zakaj, ker je Šerugovo h kandidaturi nagovarjal Kadunc.

Sašo Hribar pravi, da je prepričan, da ne gre za Katjo Šeruga, ampak da gre za nekakšno zaupnico generalnemu direktorju Igorju Kaduncu. Gre pa tudi za vprašanje vloge RTVS. Subjektivno bi kandidatko podprl, objektivno ne.
 

Katja Šeruga bi potrebovala 15 glasov


Igor Kadunc bi smel kandidatko Katjo Šerugo imenovati na položaj direktorice Televizije Slovenije, če bi pridobila soglasje programskega sveta.

Na razpis za položaj direktorja Televizije Slovenije so se prijavili štirje kandidati - televizijska voditeljica Miša Molk, odgovorni urednik televizijskega programa v mariborskem regionalnem RTV-centru Zoran Medved in režiser s Koroškega Uroš Zavodnik. To je bil že drugi razpis, nihče, ki se je prijavil na prvega, Kadunca ni prepričal.

Za Katjo Šeruga je glasovalo 12 od 29 svetnikov, potrebovala bi 15 glasov. FOTO: Voranc Vogel
Za Katjo Šeruga je glasovalo 12 od 29 svetnikov, potrebovala bi 15 glasov. FOTO: Voranc Vogel


Na vprašanje, zakaj se zdi, da za ta položaj ni večjega zaupanja, v Društvu novinarjev Slovenije odgovarjajo: »Večjega zanimanja ni, ker je funkcija ves čas na prepihu, je odgovorna in slabo plačana. Hkrati je izjemno težko krmariti med vsemi interesi, ki se prepletajo znotraj, še zlasti pa tistimi, ki prihajajo od zunaj. Namesto stalne politizacije sodobna javna TV potrebuje predvsem kompetentno vodstvo.«

Boris Vezjak iz Mariborske filozofske fakultete pravi, da bi moral položaj prevzeti človek, ki bi  delo opravljal popolnoma profesionalno. »Uredniški in novinarski avtonomiji zavezana drža je edina receptura, ki bi ji moral direktor TV ob tem slediti. V praksi to pomeni, da bi moral najti pogum, da v svoje programe ne vabi več tistih politikov, ki se hvalijo, da ne plačujejo prispevka RTV ali k temu celo pozivajo, ali one druge, ki njegove novinarke zmerjajo s prostitutkami – vse do trenutka, ko se zato ne opravičijo.«


Nočejo, da se ponovi Nataša Pirc Musar


Poleg tega ima Kadunc odprto še eno fronto, zaradi katere bi lahko bil ogrožen njegov položaj na čelu RTVS. Nadzorni svet ga je namreč zaradi suma morebitnega nasprotja interesov prijavil protikorupcijski komisiji. Vmešaval naj bi se v razpis za neodvisne filmske producente. Zaposlene na RTVS, pristojne za razpisa, je menda hotel prepričati, naj spremenijo svojo odločitev v korist podjetja Arsmedia, ki je med drugim zaslužno za filma Petelinji zajtrk in Šanghaj.

Matevž Podjed, programski svetnik, je v pogovoru za Delo komentiral, da je v primeru, da se generalnega direktorja »reže« treba ugotoviti, ali za to obstaja pravna podlaga. Najmanj kar bi si želel je, kot je povedal, da bi se ponovil primer Nataše Pirc Musar, ko je RTV Slovenija maja 2014 odpravila sklep o njenem imenovanju za generalno direktorico, višje sodišče pa je nato odločilo, da je bilo to dejanje nezakonito. V skladu s sodno poravnavo je RTV Slovenija morala Nataši Pirc Musar plačati 70 tisoč evrov v dveh obrokih.



»Jaz Kadunca nisem podprl, a zdaj, če dela, je moja naloga, da poskušam nekaj k temu doprinesti. Če pa ravna nezakonito, kar ugotavljajo nadzorniki RTV Sloveniji, ki so primer odstopili KPK, je potrebno ugotoviti, ali je ta prekršek tako velik, da ga je možno krivdno razrešiti. Če pa ne gre za nezakonito ravnanje, po tem, lahko mi ustvarimo dodaten problem in gre za dodatno krnitev ugleda RTV Slovenija,« je še izpostavil Podjed.

Z njim se strinja tudi programska svetnica Petra Ložar (imenoval jo je stranka SMC), ki meni, da bodo pred morebitnim postopkom razrešitve počakali na trdne dokaze: »Dokler nimamo trdnih zadev v roki – nekaj, kar nam po zakonu pritiče, da lahko začnemo z razrešitvijo - mislim, da si nihče ne želi skakati na glavo v plitko vodo.«
 

Prijava na KPK za Kadunca smešna




»Sum morebitnega nasprotja interesov s prijavo na KPK je svojevrsten konstrukt, ki pa se je pojavil ravno v pravem času da bi se na željo nekaterih lahko elegantno izpraznil najvišji položaj na RTV Slovenija, ki bi ga nato zasedel »njihov« kandidat,« pa je v odzivu na dogajanje zadnjih dni na facebooku zapisal Igor Kadunc. Kot pravi je bil na položaj imenovan kot nepolitični kandidat in da je taka tudi strategijo kadrovanja znotraj RTV. »Očitno pa so v ozadju sile, ki jim je močno v interesu, da se polastijo javnega medija.«

Prijavo na KPK je označil za smešno. Kot pravi, se je iz postopka izločil, se je pa pozanimal o dogajanju, povezanem z razpisom. »S pritožbo se razen tega, da sem za reševanje pooblastil vodjo pravne pisarne, nisem ukvarjal in se o njej nisem z nikomer pogovarjal. Logično pa je, da sem hotel izvedeti, ali je bil sam postopek izveden korektno.« Ob tem še poudarja, da sama prijava ravnanja KPK še ne pomeni koruptivnega ravnanja.
 

Programski svet ni »naduredništvo«


Ena od točk na redni seji programskega sveta pa je tudi obravnava poročila varuhinje pravic gledalcev in poslušalce Ilinke Todorovski. Združenje novinarjev in publicistov je varuhinjo pozvalo k razrešitvi, saj ji očitajo dvojna merila pri presoji programskih vsebin.

Iz Društva novinarjev Slovenije so danes opozorili, da programski svet RTV Slovenije ni »naduredništvo«, ki secira posamezne dela programa ali uredniške odločitve. »Društvo novinarjev Slovenije niti slučajno ne želi polemizirati s posameznimi odločitvami varuhinje Ilinke Todorovski; menimo, da se tega ne bi smel lotevati niti programski svet,« so prepričani. Poudarjajo, da v pravilniku o delovanju varuha piše, da je samostojen in neodvisen institut. »Varuh je sicer dolžan programskemu svetu enkrat letno poročati o svojem delu, takrat je možna tudi razprava o poročilu, sicer pa je od njega neodvisen. Programski svet torej nikakor ni organ, ki naj bi polemiziral s posameznimi odločitvami varuha,« še dodajajo.
 

Težave RTVS odsevajo širše probleme


Če se vrnemo na začetek - iskanje novega direktorja Televizije Slovenije poteka vse prej kot gladko. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede pravi, da procesi odločanja za najvišje položaje v hierarhiji RTV Slovenija odsevajo širše probleme, ki niso omejeni na slovenski javni medijski servis, le odražajo se specifično. »RTV Slovenija deluje kot dvoživka, ki svojo zavezo do heterogene javnosti poskuša udejanjati v obdobju, ko družbenega konsenza o tem, da moramo določene stvari zagotoviti vsem ne glede na njihov status in socialni položaj, ni več. Da bi nekako živela, se po eni strani vdaja politični oblasti, ki se ne želi samoomejevati in ohranja uzakonjene mehanizme nadzora, po drugi strani pa v odnosu z državljani posega po korporativnih principih in praksah, ki so značilni za komercialne medije, s čimer jih na račun dodatnih prihodkov ponižuje v potrošnike.«
 
Pravi še, da odločevalske funkcije ne bi smele biti le karierni dosežki, ampak bi morali imenovani na položaje svojo odgovornost črpati iz javnosti.

Komentarji: