Igor Kadunc ostaja generalni direktor RTVS

Za razrešitev je glasovalo 14 članov programskega sveta. Za razrešitev je bilo potrebnih 15 glasov.

Objavljeno
17. december 2018 15.06
Posodobljeno
17. december 2018 21.31
Generalni direktor RTVS Igor Kadunc FOTO: Roman Šipić
Ljubljana – Programski svetniki so danes odločali o razrešitvi generalnega direktorja Igorja Kadunca. Pobudo za razrešitev je dal nadzorni svet RTVS. Da bi Kadunc predčasno končal mandat, bi moralo za to glasovati od 15 od 29 programskih svetnikov. Razrešitev je podprlo 14 svetnikov od 28 navzočih svetnikov, proti jih je bilo 12.

Kadunc je med razpravo vztrajal, da očitki niso dovolj trdni.

Zatrdil pa je, da bo sam odstopil, če vlada ne bi privolila v uskladitev RTV-prispevka z inflacijo ali rastjo plač. Že pred časom je dejal, da ima RTVS finančnih rezerv še za največ tri leta. Da bi bilo poslovanje vzdržno, bi prispevek zvišali na 13,25 oziroma 13,50 evra. Datum, do katerega bo moralo vodstvo RTV vlado prepričati s svojimi argumenti, je 1. september.
 

Grah Whatmough opozoril na finančno stanje


Besedo v današnji razpravi o tretji točki seje je imel najprej predsednik nadzornega sveta Andrej Grah Whatmough. Generalni direktor je ravnal nezakonito, je povedal. Med drugim naj bi kršil zakon o delovnih razmerjih, zakon o javnih uslužbencih, zakon o RTVS, statut RTVS ... Očital je, da generalni direktor kljub opozorilom ni uresničil ključnih sklepov nadzornega sveta. Tudi zato bo RTV letošnje leto končal z 1,8 milijona evrov izgube, prihodnje leto pa z 6,4 milijona evrov.

Poudaril je, da nadzorni svet nikoli ni zahteval zmanjšanja števila zaposlenih, ampak znižanje stroškov dela.

Predsednik nadzornega sveta je še opozoril, da bodo, če Kadunc ostane, finančne naložbe porabljene, delnic je le še za dve leti. Ponovno je opomnil na poglabljanje izgube.

Generalni direktor se je v uvodu vprašal, ali je KPK dala RTV kakšno kazen in ali je utrpel kakšno škodo. Dejal je, da RTV nima dovolj denarja za izvajanje letošnjega PPN. Da pa se sklepi nadzornega sveta izvajajo.
 

Kadunc pokazal na SMC


Igor Kadunc je dejal, da je pravi vzrok za pobudo mogoče najti v zapisu Draga Matića, ki je dejal, da se v SMC zavzemajo, da bi dobili boljšega direktorja. Opozoril je, da se z obračunavanjem v javnosti škodi ugledu RTVS. Problem z nadzornim svetom je, kot je dejal Kadunc, da z njim ne more komunicirati.

V odgovoru je poudaril tisto, kar je v teh letih naredil. »Vedno smo pravočasno pripravili PPN in finančni načrt.« Sanirali so delovanje vseh sodelavcev, ki so bili na RTV že več let, a niso bili obravnavani na pravi način. Sprejeli so vse osnovno, da bi lahko sprejeli odločitev za gradnjo nove zgradbe. Dosegel je, da se je moč oddajnikov ob meji lahko povečala.

Dejal je še, da so pripravili finančni načrt, ki je usklajen s programskim. Prav tako so se lotili priprave strategije, s katero bodo vlado prepričali, da zavodu zagotovi sredstva, s katerim bi mu omogočila delovanje.

Igor Kadunc se je na besede, da so programski svetniki v zadnjih dneh prejeli veliko telefonskih klicev, odzval, da on ni klical nikogar od programskih svetnikov: »Spoštujem vas in vaše mnenje.« Ponovil je, da stanje na RTVS še zdaleč ni katastrofalno, se pa finančne rezerve praznijo in zato bo morala ukrepati država.


Programska svetnica: Gre za preusmerjanje pozornosti


Programska svetnica Vesna Ugrinovski (imenovana na predlog SMC) se je odzvala na obtožbe, da je v ozadju pobude stranka SMC. Dejala je, da je to poskus preusmerjanja pozornosti in iskanje krivca. Tudi Petra Ložar (prav tako imenovana na predlog SMC) je dejala, da Kadunc o tem »natolcuje«.

Ladislav Ambrožič je v razpravi poudaril, da se je politika vedno vmešavala v RTV, in dodal, da je skrajni čas, da se zmanjša število svetnikov.

Programski svetnik Matej Košir je poudaril, da so številni »večji frajerji«, kot je Kadunc, poskušali normirati delo novinarjev (nadzorni svet mu očita, da tega ni storil), a jim to ni uspelo. Prav tako meni, da je zahteva za izračun minute programa (še eden od očitkov) neumnost. »Kadunc ni najboljši direktor, je pa edini,« je še dodal.

Programski svetnik Žiga Kušar je povedal, da so ga argumenti predsednika nadzornega sveta Andreja Graha Whatmougha bolj prepričali kot protiargumenti Kadunca. Zaskrbljen je predvsem zaradi finančne vzdržnosti poslovanja RTVS.

Robert Pajek (zaposlen na RTV) je dejal, da razrešitev generalnega direktorja pomeni skok v neznano. Zato upa, da se nadzorni in programski svet zavedata svoje odgovornosti.

Viki Twrdy (zaposlen na RTV) je opozoril na zaposlovanje brez vsaj internih razpisov. Dejal je, da si zaposleni želijo normalnih in stabilnih razmer, a si želijo tudi, da je vodenje zavoda zakonito.

Mitja Rotovnik je dejal, da ga Kadunc ni prepričal in da bo podprl predlog razrešitve. Povedal je, da RTV ima dovolj denarja – 120 milijonov evrov –, a da se je treba znajti in začeti izvajati spremembe.

Programski svetnik Matjaž Juhart razrešitve ne bo podprl. Povedal je, da RTVS ni Igor Kadunc, ampak so tisti, ki ustvarjajo vsebine. V programskem svetu sedi od januarja. Od takrat, tako pravi Juhart, je slišal kar nekaj predlogov sprememb vodstva RTV, a jih programski svet ni podprl.
 

Pobuda za razrešitev


Nadzorni svet Kaduncu po letu in pol na položaju očita kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, javnih uslužbencih, zakona o RTV Slovenija, celo ustave. Na vprašanje, ali pričakuje, da bodo programski svetniki danes podprli njegovo razrešitev, je Igor Kadunc za Delo še pred današnjim glasovanjem povedal, da člani sveta ne bodo mogli prezreti, da so očitki minorni, prav tako tudi, da še vedno uživa zaupanje zaposlenih.

Pobuda nadzornega sveta

Nadzorni svet z Andrejem Grahom Whatmoughom na čelu je Kaduncu očital, da je na sporen način, mimo notranjih razpisov in internih pravilnikov, zaposlil vsaj devet oseb, ki so bile pred tem že zaposlene na RTV. Očitki so se nanašali tudi na kršitev dolžnega ravnanja, ko predsednikov nadzornega in programskega sveta ni takoj obvestil, da bo njegov sin sodeloval pri ustvarjanju filma Zavoda Blade produkcija, ki ga sofinancira RTVS. Očitali so mu tudi, da je obema svetoma zamolčal odločitev Komisije za preprečevanje korupcije, ki je v enem primeru ugotovila, da je bil ustvarjen vsaj videz pristranskosti. Največ očitkov se je nanašalo na neizvrševanje sklepov nadzornega sveta.