Projekt drugega tira ni odvisen od Madžarov
Bratušek: Gradnja z Madžari bi bila dražja - Neuresničevanje projekta pomeni vsako leto več kot 200 milijonov evrov izgub - Bajec: »Počnejo to v službi reškega in tržaškega pristanišča?«
Odpri galerijo
Največja izguba za Luko Koper je odlašanje z gradnjo drugega tira. Foto Jure Eržen
Koper - »Odstop Madžarov od vlaganja v projekt drugega tira ne vpliva na njegovo uresničitev. In Slovenija ni izgubila 200 milijonov evrov. Nasprotno: več kot 200 milijonov evrov izgubimo vsako leto zato, ker tira ne gradimo. Odločitev je odvisna izključno od slovenske politike,« je včeraj Delu povedal predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor te najbolj strateške naložbe v državi Jadran Bajec.
Madžarski premier Viktor Orban je konec tedna napovedal, da njegova država ne bo vlagala v gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo. S tem je olajšal odločitev, ki jo je dalj časa napovedovala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, saj je v javnosti večkrat povedala, da Slovenija drugi tir lahko zgradi sama. Po njenih besedah bi bila gradnja z Madžari za nekaj sto milijonov evrov dražja, kot če bi ga gradili sami. »Zdaj sploh še ni jasno, če bo sploh potrebno zagotoviti dodatnih 200 milijonov evrov, ali pa bomo ta del naložbe lahko pokrili z zadolževanjem. Črpanje evropskih sredstev absolutno ni ogroženo. To sem sama preverjala na sestanku s komisarko Violeto Bulc. Na sestanku s predstavniki EIB pa sem preverjala, če bi brez sodelovanja Madžarske bil kakor koli problem najem posojila, pa so odgovorili, da ne. Še več: posel bi bilo še lažje skleniti,« se je odzvala ministrica Alenka Bratušek.
Kako pomemben projekt je drugi tir, je najbolj nazorno povedal sam premier Viktor Orban z nekoliko užaljeno pripombo, da se bodo raje povezali s pristaniščem Trst: »V koprskem pristanišču bi lahko prišli le do manjšinskega deleža, v Trstu nam ponujajo veliko ugodnejši, morda celo večinski delež, ki bi madžarski zagotovil tudi zanesljivejši dostop do morja,« je izjavil Orban. Še nedolgo tega pa smo pisali o tem, kako se v Trstu želijo strateško povezati s Kitajci. Orban se ne pogovarja samo s predstavniki tržaškega pristanišča. Jutarnji list poroča o tem, kako v reškem pristanišču polagajo velike upe na oživitev poslov z Madžarsko, ki je bila eno glavnih tržišč za Luko Rijeka. Zato Hrvaška napoveduje gradnjo drugega tira med Madžarsko in Zagrebom in prenovo železniške proge od Zagreba do Reke. Premier Orban namerava že v naslednjem mesecu obiskati Zagreb.
Predsednik sekcije pristaniških špediterjev Čedomir Bojanič je reakcijo Madžarske označil za legitimno: »Toda predsednik katere koli države lahko le v omejenem obsegu vpliva na to, kam bo potoval določen tovor. Logistične tokove usmerja zanesljivost, možnost razvoja in na tretjem mestu fleksibilnost in cena storitve. Problem je, da so tudi v Sloveniji drugi tir zastavili kot politični projekt, za katerega ni pomembno, kdaj se konča, namesto, da bi ga kot ekonomski projekt,« pravi Bojanič.
Jadran Bajec iz projektnega sveta za civilni nadzor pa: »Nikakor ne drži, da nam je hotela Madžarska dati 200 milijonov evrov. Ves čas je bilo govora o vložku z zakonsko zagotovljenim in lepim donosom (torej posojilu). Poleg tega bi najeli zemljišče na območju prostorskeg načrta pristanišča, imeli bi odločujočo vlogo v nadzornem svetu 2 TDK in še prednost na tirih. Zakaj potem ne bi raje razpisali obveznic in jih prodali domačim vlagateljem po nižjem donosu. Zakaj ne bi celotne kupnine od NLB namenili v projekt. Ekonomski inštitut je pred časom izračunal, da vsakih 200 milijonov evrov investicij v infrastrukturo za del odstotka poviša rast BDP. To pomeni, da bi izboljšali razmerje med zadolženostjo in višino BDP, hkrati pa bi že sama rast BDP skozi dajatve vračala vlaganja.« Jadran Bajec trdi, da še zdaleč ni problem umik madžarskega kapitala, ampak predvsem vse zamude pri gradnji drugega tira, kjer se izgublja največ denarja in predvsem strateške prednosti, ki jih skušata prevzeti sosednji pristanišči.
Danes bo Projektni svet za civilni nadzor drugega tira predstavil svoje prvo poročilo. Skoraj tri leta po izdanem gradbenem dovoljenju država še ni poskrbela za veljavni investicijski program. Njegovo pripravo je oddala Deloittu že (oziroma šele) januarja letos (in to za 826.000 evrov), a ga po 10 mesecih še nima. Ministrstvo ga zdaj obljublja za 4. december, potem pa ga bodo obvravnavali še nadzorni svet 2 TDK, projektno-finančni svet in vlada. Ministrstva še zmeraj niso odločila glede dvotirnosti proge na tem odseku, o pripravi DPN, ki so ga obljubili pred 18 meseci, niso oddali naročila za pripravo izvedbenih projektov (PZI). V dolgi vrsti zamud je skrita največja izguba slovenskih logističnih prednosti. Kot bi bili nosilci projekta v službi tržaškega in reškega pristanišča!
Alenka Bratušek: Gradnja drugega tira z Madžari bi bila za nekaj sto milijonov evrov dražja.
Madžarski premier Viktor Orban je konec tedna napovedal, da njegova država ne bo vlagala v gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo. S tem je olajšal odločitev, ki jo je dalj časa napovedovala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, saj je v javnosti večkrat povedala, da Slovenija drugi tir lahko zgradi sama. Po njenih besedah bi bila gradnja z Madžari za nekaj sto milijonov evrov dražja, kot če bi ga gradili sami. »Zdaj sploh še ni jasno, če bo sploh potrebno zagotoviti dodatnih 200 milijonov evrov, ali pa bomo ta del naložbe lahko pokrili z zadolževanjem. Črpanje evropskih sredstev absolutno ni ogroženo. To sem sama preverjala na sestanku s komisarko Violeto Bulc. Na sestanku s predstavniki EIB pa sem preverjala, če bi brez sodelovanja Madžarske bil kakor koli problem najem posojila, pa so odgovorili, da ne. Še več: posel bi bilo še lažje skleniti,« se je odzvala ministrica Alenka Bratušek.
Predsedniki držav ne odločajo o poteku blagovnih tokov
Kako pomemben projekt je drugi tir, je najbolj nazorno povedal sam premier Viktor Orban z nekoliko užaljeno pripombo, da se bodo raje povezali s pristaniščem Trst: »V koprskem pristanišču bi lahko prišli le do manjšinskega deleža, v Trstu nam ponujajo veliko ugodnejši, morda celo večinski delež, ki bi madžarski zagotovil tudi zanesljivejši dostop do morja,« je izjavil Orban. Še nedolgo tega pa smo pisali o tem, kako se v Trstu želijo strateško povezati s Kitajci. Orban se ne pogovarja samo s predstavniki tržaškega pristanišča. Jutarnji list poroča o tem, kako v reškem pristanišču polagajo velike upe na oživitev poslov z Madžarsko, ki je bila eno glavnih tržišč za Luko Rijeka. Zato Hrvaška napoveduje gradnjo drugega tira med Madžarsko in Zagrebom in prenovo železniške proge od Zagreba do Reke. Premier Orban namerava že v naslednjem mesecu obiskati Zagreb.
Predsednik sekcije pristaniških špediterjev Čedomir Bojanič je reakcijo Madžarske označil za legitimno: »Toda predsednik katere koli države lahko le v omejenem obsegu vpliva na to, kam bo potoval določen tovor. Logistične tokove usmerja zanesljivost, možnost razvoja in na tretjem mestu fleksibilnost in cena storitve. Problem je, da so tudi v Sloveniji drugi tir zastavili kot politični projekt, za katerega ni pomembno, kdaj se konča, namesto, da bi ga kot ekonomski projekt,« pravi Bojanič.
98 milijonov evrov (z DDV) je doslej že porabljenih za drugi tir in za izvlečni tir
Madžarsko posojilo s previsoko ceno
Jadran Bajec iz projektnega sveta za civilni nadzor pa: »Nikakor ne drži, da nam je hotela Madžarska dati 200 milijonov evrov. Ves čas je bilo govora o vložku z zakonsko zagotovljenim in lepim donosom (torej posojilu). Poleg tega bi najeli zemljišče na območju prostorskeg načrta pristanišča, imeli bi odločujočo vlogo v nadzornem svetu 2 TDK in še prednost na tirih. Zakaj potem ne bi raje razpisali obveznic in jih prodali domačim vlagateljem po nižjem donosu. Zakaj ne bi celotne kupnine od NLB namenili v projekt. Ekonomski inštitut je pred časom izračunal, da vsakih 200 milijonov evrov investicij v infrastrukturo za del odstotka poviša rast BDP. To pomeni, da bi izboljšali razmerje med zadolženostjo in višino BDP, hkrati pa bi že sama rast BDP skozi dajatve vračala vlaganja.« Jadran Bajec trdi, da še zdaleč ni problem umik madžarskega kapitala, ampak predvsem vse zamude pri gradnji drugega tira, kjer se izgublja največ denarja in predvsem strateške prednosti, ki jih skušata prevzeti sosednji pristanišči.
Danes bo Projektni svet za civilni nadzor drugega tira predstavil svoje prvo poročilo. Skoraj tri leta po izdanem gradbenem dovoljenju država še ni poskrbela za veljavni investicijski program. Njegovo pripravo je oddala Deloittu že (oziroma šele) januarja letos (in to za 826.000 evrov), a ga po 10 mesecih še nima. Ministrstvo ga zdaj obljublja za 4. december, potem pa ga bodo obvravnavali še nadzorni svet 2 TDK, projektno-finančni svet in vlada. Ministrstva še zmeraj niso odločila glede dvotirnosti proge na tem odseku, o pripravi DPN, ki so ga obljubili pred 18 meseci, niso oddali naročila za pripravo izvedbenih projektov (PZI). V dolgi vrsti zamud je skrita največja izguba slovenskih logističnih prednosti. Kot bi bili nosilci projekta v službi tržaškega in reškega pristanišča!
