Projekt Skupaj še tesneje povezal obe Radgoni

Že vse od slovenske osamosvojitve Gornja Radgona in njena avstrijska soseda dobro sodelujeta in se infrastrukturno povezujeta

Objavljeno
22. december 2014 19.38
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Gornja Radgona - Z otvoritvijo na novo urejenega območja ob Muri pri vhodu v Gornjo Radgono iz avstrijske smeri se je končal dobra tri leta trajajoč in dobra dva milijona evrov vreden projekt skupnega urbanega in krajinskega prostorskega razvoja obrežij reke Mure v obeh Radgonah. A s tem sodelovanja obeh mest še zdaleč ni konec, zatrjujeta župana.

S projektom, za katerega je mestoma uspelo pridobiti 85 odstotkov potrebnega denarja iz evropskega sklada za regionalni razvoj, deset odstotkov sta sofinancirali obe državi, preostanek pa sta primaknili občini, sta avstrijska Radgona in Gornja Radgona uredili predvsem območji bivših mejnih prehodov na obeh straneh mostu čez Muro. Na avstrijski strani so tako pešcem in kolesarjem prijazno uredili območje pred bivšo policijsko postajo, pred občinskim uradom in v mestnem parku, ki meji na Muro, na slovenski strani meje pa so tam, kjer so bili prej objekti mejnega prehoda in varovano območje neposredno ob reki Muri, sedaj zgradili sprehajališče, otroško igrišče in ploščad nad reko, ki istočasno služi kot pristan za čolnarje. Tako so z infrastrukturnimi posegi in odpiranjem obeh obrežij reke Mure tudi vizualno povezali obe mesti, ki sta bili do prve svetovne vojne eno, potem pa ju je ločila novonastala meja.

»Sedaj združujemo nekaj, kar je nekoč že bilo eno - obe Radgoni vedno bolj postajata eno mesto,« je včeraj o zaključenem projektu dejal župan Gornje Radgone Stanko Rojko. Njegov sosed, župan avstrijske Radgone Josef Sommer pa je pristavil, da je sodelovanje med Radgonama lahko zgled za čezmejno sodelovanje sosednjih regij in tudi obeh držav. »Gre za dve mesti, ki imata skupno zgodovino in imata kljub temu, da sta se po drugi svetovni vojni razvijali povsem loženo, še vedno veliko skupnega,« je dejal.

Sicer pa pravkar končan projekt ni bil prvo tovrstno sodelovanje obeh Radgon, saj so že leta 2007 in 2008 kot predhodnico skupaj izvedli bilateralni natečaj za skupno urbanistično ureditev povezav med mestoma in za ureditev obeh obrežij reke Mure, v naslednjem koraku pa so skupno obnovili most, ki povezuje obe mesti. Pripravljenost za pomoč in sodelovanje pa so avstrijski sosedje pokazali že veliko prej, saj so bili leta 1991 po desetdnevni slovenski osamosvojitveni vojni med prvimi, ki so takrat dodobra razrušeni Gornji Radgoni ponudili pomoč v denarju, gradbenem materialu, delu in hrani.

Projekt Skupaj pa tudi ni bil zadnji, sta včeraj zagotovila oba župana. Že nekaj časa se obe sosednji območji ukvarjata z idejo o ponovni železniški povezavi obeh Radgon z železniškim mostom čez Muro, ki so ga porušili v času druge svetovne vojne in ga nikoli niso zgradili nazaj. Sedaj to ni več samo ideja, ampak se pripravljajo že idejne zasnove za gradnjo mostu, ki bi čez mejo povezal oba sedaj slepa železniška kraka. Delovna skupina se bo o tem že januarja pogovarjala na našem ministrstvu za promet v Mariboru, za slovensko stran se bo že začelo pripravljati vse potrebno za izdelavo državnega prostorskega načrta, obe strani pa pričakujeta finančno podporo Evropske unije, saj namerava nova komisija precej vzpodbud nameniti prav prometnim in infrastrukturnim naložbam. Poleg železniške mostu v obeh Radgonah razmišljajo še o morebitnem novem cestnem mostu na južnem obrobju obeh mest in o novem projektu Skupaj 2, s katerim bi uredili obrežji gorvodno od Gornje Radgone.