Projektanti v Novi Gorici bodo morali bolj prisluhniti slepim

V Novi Gorici med prvimi v državi z jasno določenimi smernicami za izboljšanje dostopnosti.

Objavljeno
15. oktober 2012 17.54
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica

Nova Gorica – Če veljavna zakonodaja nesporno določa, da morajo biti vse stavbe v javni uporabi dostopne funkcionalno oviranim, so predpisi za slepe in slabovidne zelo splošni, določila pa največkrat nepopolna in zelo ohlapna. V Novi Gorici bodo na tem področju med prvimi v državi dobili jasno opredeljene smernice in mrežo varnih poti za slepe in slabovidne.

»Največje težave imamo trenutno na novih gradbiščih. Tak primer je bila, denimo, okolica Ede. Zgodilo se je namreč, da je slepa oseba tam prečkala prehod za pešce, kjer se sicer nahaja ozvočen semafor, a je prišla naravnost na nezavarovano gradbišče. Velika ovira so tudi korita, veje dreves in velike reklamne table, predvsem pa slepi in slabovidni nimamo izhodiščnih točk, s pomočjo katerih bi zaznali, kje se nahajamo,« ugotavlja Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.

»Lahko rečem, da je za gibalno ovirane v mestu lepo poskrbljeno, za slepe in slabovidne pa ne ravno najbolj. Če bi potrebe slepih upoštevali že pri načrtovanju gradnje stavb in urejanja mesta, bi bili stroški majhni oziroma nični. Mogoče bo projekt načrtovanja varnih poti za izboljšanje dostopnosti slepih in slabovidnih dobra praksa za celotno Slovenijo,« dodaja.

Premalo normativov in standardov

Po besedah Nika Jurce, načelnika oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo novogoriške občine, so se že lotili priprave načrta taktilnega vodenja po mestu.

»To pomeni, da bomo naredili načrt tistih poti, ki so za gibanje slepih in slabovidnih po mestu izjemno pomembne. Pričakujem, da bomo imeli načrt narejen že do konca tega oziroma začetka prihodnjega leta, ta pa bo tudi osnova za ureditev mreže varnih poti v mestu. Nekateri ukrepi bodo manjše intervencije, ki jih bomo lahko izpeljali takoj, drugi bodo sistemske narave, uredili pa jih bomo postopoma. Vsekakor bomo v prihodnje imeli več napotkov, po katerih se bodo usmerjali tudi vsi načrtovalci in projektanti. Na zakonodajni ravni zdaj normativov in standardov na tem področju ni, so le generalne usmeritve in napotki, ki jih projektanti interpretirajo na različne načine. Zaradi tega prihaja tudi do zmešnjav in kaosa,« ugotavlja Jurca.

Dodaja, da bodo odslej vse nove občinske projekte pripravljali v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih, eden prvih bo ureditev mestnega središča.

Kot pravi krajinska arhitektka Andreja Albreht Krivc, so podobne smernice pri načrtovanju varnih poti za slepe in slabovidne doslej že naredili v Ljubljani, zanimanje za podobne projekte pa je menda tudi med ostalimi slovenskimi občinami precejšnje, saj je slabovidnost pogosta težava starejših.