Projektanti v skrbi za okolje zašli na Janševo dvorišče

Za traso hitre ceste med Velenjem in avtocesto je preklicana javna obravnava.

Objavljeno
24. januar 2013 11.57
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Velenje – Jutri bi morala biti v Velenju javna obravnava nove trase hitre ceste med Velenjem in Spodnjo Savinjsko dolino, prihodnji teden pa bi jo obravnavali še v Žalcu in na Polzeli. Toda ministrstvo je preklicalo javne razprave in celotno javno razgrnitev predloga trase med avtocesto in Velenjem. Je krivo slabo načrtovanje ali nejevolja Janeza Janše, ker so cesto narisali čez njegovo domače dvorišče?

Vsaj tri vlade že poudarjajo, da je gradnja hitre ceste ob tretji razvojni osi med državno mejo z Avstrijo na Koroškem in s Hrvaško v Beli krajini prednostna razvojna naloga Slovenije. A nobeni v več kot petih letih ni uspelo sprejeti državnega prostorskega načrta za boljšo cestno povezavo med Velenjem in slovenskim avtocestnim križem. Težave in stroški s transportom so ovira za gospodarstvo Šaleške doline in cesta je tudi zahteva prebivalcev Koroške regije in Šaleške doline.

Ali projektanti niso vedeli, kje stanuje Janša?

Ob zdaj preklicani razgrnitvi nove trase so se prebivalci Ložnice, Kot in Podloga organizirali v civilne iniciative, ki trasi nasprotujejo. Najglasnejša je civilna iniciativa Ponkovski kras in njen član Matjaž Štarkel je povedal, da zanje ni sprejemljiva zaradi okoljevarstvenih razlogov.

Nad preklicem javne razgrnitve je bil včeraj presenečen tudi velenjski župan Bojan Kontič: »Možno je, da je ministrstvo samo ugotovilo, da je na hitrico izdelan predlog slab, da medresorsko ni usklajen in da ga je treba še dodelati.« Bi bil lahko razlog preklica morda to, da je najnovejša verzija trase speljana le nekaj deset metrov od hiše predsednika vlade Janeza Janše v Šentilju pri Velenju in po zemljišču v njegovi lasti in lasti njegove soproge? Kontič si ne upa trditi, da je predsednik vlade šele pred nekaj dnevi opazil, kje gre cesta. »Je pa povsem možno, da je tako in da je javna razgrnitev prav zato preklicana.«

Na ministrstvu so svojo odločitev pojasnili s tem, da trase, ki je že v fazi razgrnitve sprožila buren odziv lokalnih skupnosti, ni mogoče umestiti v prostor. Zato bodo ponovno preverili strokovne podlage in novo rešitev uskladili z občinami.

Dolga zgodovina iskanja primerne trase

Maja 2011 je bil državni prostorski načrt za državno cesto od priključka na avtocesto A1 v Šentrupertu do priključka Velenje Jug še v pripravi, decembra lani pa je ministrstvo za infrastrukturo in prostor razgrnilo študijo nove variante tega odseka hitre ceste ob tretji razvojni osi, in sicer med priključkom na avtocesto v Podlogu v Spodnji Savinjski dolini in priključkom Velenje Jug. Po več letih protestov Civilne iniciative Braslovče, da trasa mimo Šmartnega ob Paki in Braslovč tudi finančno ni sprejemljiva, po zamenjavi več kmetijskih ministrov, ki so zaradi morebitne izgube kmetijskih zemljišč na območju Braslovč, Polzele in Šmartnega ob Paki vsi po vrsti nasprotovali trasi Velenje–Šentrupert, in po zahtevah celjskega gospodarstva, naj bo cesta speljana ob zdajšnji glavni cesti Velenje–Arja vas, so lani na ministrstvu pripravili povsem novo traso. Ta je nekakšen geografski kompromis, saj s severa na jug poteka med prvotnim predlogom trase in celjskimi zahtevami. Pri tem pa je v znatnem delu speljana čez območje tako imenovanega štajerskega oziroma Ponkovskega krasa in s tem tudi prek občutljivega naravnega okolja.

Trasa Velenje–Podlog, imenovana F3b, bi se izognila občinam Šmartno ob Paki in Braslovče. Južno od Velenjskega jezera bi šla v dolino potoka Veriželj mimo pokopališča in se pod Maravšnikom vzpela do Podkraja. Od tam bi bila speljana v dolino potoka Ložnica do vasi Ložnica in se mimo Andraža nad Polzelo, kjer je predviden priključek, usmerila jugovzhodno proti Prelogam. Čez viadukt in skozi predor bi prišla v dolino Trnave in se pri Podlogu priključila na avtocesto Celje–Ljubljana.

Popravek zaradi posega na zavarovano območje

Zatem je bil opravljen popravek zato, ker bi na območju Ložnice in Trnave cesta posegla na naravno ohranjeno in zavarovano območje. Del trase je bil zato pomaknjen še bolj vzhodno na območje velenjske krajevne skupnosti Šentilj in zaselka Kote, kjer prebiva tudi predsednik vlade. Celotni odsek bi bil dolg 13 kilometrov, cesta pa bi bila štiripasovna. Opisana trasa leži vzhodno od prejšnje variante, na avtocesto pa se priključi okoli šest kilometrov vzhodneje od po prejšnji varianti načrtovanega priključka na avtocesto v Šentrupertu. Je prav skrb za ohranitev doline Ložnice in Trnave cesto pomaknila proti domovanju Janeza Janše in da tega načrtovalci niso opazili ter zato niso mogli predvideti morebitnih težav z razgrnitvijo?