Tiskane izdaje
Celje – Kulturni dediščini se obetajo še slabši časi kot doslej. V evropski finančni perspektivi 2014–2020 namreč posebej v ta namen ni predvidenih nobenih sredstev. Ker so ta doslej pomembno prispevala k njenemu reševanju, denar zanjo pa že desetletje znižujejo tudi v državnem proračunu, v kulturnovarstveni stroki bijejo plat zvona. Kot pravijo, so ministrstvo za kulturo na to opozarjali, a brez uspeha.
Slovenija ima popisanih 29.608 enot kulturne dediščine, najbolj ogrožene so grajske stavbe in etnološka dediščina.
V programskem obdobju 2007–2013 je Slovenija porabila vsa evropska sredstva, ki so bila namenjena za varovanje kulturne dediščine – 70 milijonov evrov od skupno 88 milijonov, ki jih je pridobilo ministrstvo za kulturo. S tem denarjem je bilo obnovljenih sedem gradov v lasti države in trije v lasti lokalnih skupnosti. Več kot 100 projektov na področju kulturne dediščine so izvedli še v sklopu programa za razvoj podeželja pod okriljem kmetijskega ministrstva.
Slabo stanje na terenu
Novo programsko obdobje 2014–2020 kulturni dediščini ni tako naklonjeno. Uredba o evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) sicer določa, naj sklad podpira ohranjanje, varstvo, promocijo in razvoj naravne in kulturne dediščine za doseganje cilja varstva okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov. Kljub temu pa operativni program, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev in ga je vlada sprejela 13. novembra, varovanja kulturne dediščine ne omenja.
Še več, kot opozarjajo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je to področje edino, ki nima svoje prednostne naložbe, čeprav je kulturno ministrstvo pri pripravi dokumenta za to vedelo. »Ministrstvo smo večkrat opozorili na nujnost vključevanja kulturne dediščine med prednostne naložbe, sodelovali smo tudi pri oblikovanju argumentacij in pri pripravi predlogov projektov v okviru posameznih tematskih ciljev,« pravi vodja službe za razvoj in informatiko na ZVKDS Damjana Pečnik. Opozarja, da je velika težava tudi nenehno zmanjševanje proračunskih sredstev za varstvo nepremične kulturne dediščine. Po podatkih ministrstva za kulturo je bilo za te namene leta 2007 na voljo 5,8 milijona evrov, letos le 1,1 milijon, prihodnje leto jih bo celo samo 700.000 evrov. »To se opaža tudi na terenu: propadanje spomenikov (grad Borl, Viltuš), neuspešni poskusi prodaje zaradi slabega stanja spomenikov, vedno več rušitev objektov kulturne dediščine zaradi preslabega stanja ali vzdrževanja, slabši odnos lastnikov in javnosti do dediščine,« našteva Pečnikova. Slovenija je do danes izgubila že več kot 800 enot kulturne dediščine, torej slabe tri odstotke vse.
Da bi stanje popravili, bo nujno potreben denar. Na kulturnem ministrstvu pravijo, da bi po Nacionalnem programu za kulturo za varovanje kulturne dediščine potrebovali okoli 220 milijonov evrov. Pečnikova pojasnjuje, da bi bili to optimalni pogoji, stanje pa bi se bistveno izboljšalo že, če bi zagotovili v proračunu 5 milijonov evrov in vsaj toliko evropskih sredstev kot v prejšnji finančni perspektivi.
Kdo je odgovoren?
Vendar na ministrstvu dvomijo, da se bo to zgodilo, po njihovem je namreč položaj kulture in kulturne dediščine v operativnem programu najslabši doslej. Neposrednega varovanja kulturne dediščine ni nikjer, nekaj malega bi lahko dobili pri prednostnih naložbah na drugih področij, kot so konkurenčno podjetništvo, raziskave in inovacije, energetska učinkovitost, varstvo okolja, urbana središča, izobraževanje in vseživljenjsko učenje. »Največ možnosti bi bilo pri ukrepih za izboljšanje urbanega okolja. A glede na omejena sredstva za to področje in dejstvo, da ministrstvo za kulturo ni nosilec te prednostne naložbe, je tudi v tem primeru morebitno koriščenje sredstev za namen kulturne dediščine malo verjetno.«
Prvi osnutek operativnega programa je januarja obravnavala še prejšnja vlada, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da preteklih prizadevanj ministrstva za kulturo ne morejo komentirati. V odgovoru, kdo je odgovoren, da kulturne dediščine v programu ni, so zapisali, da se je zdajšnja ministrica Julijana Bizjak Mlakar o tem takoj na začetku mandata pogovarjala s tedanjo ministrico za razvoj Violeto Bulc, pa tudi z novo ministrico Alenko Smerkolj. Obe sta po navedbah ministrstva za kulturo povedali, da je prepozno, da bi ohranjanje, varstvo, promocijo in razvoj kulturne dediščine uvrstili med prednostne naložbe, saj bi to ogrozilo in znatno zamaknilo črpanje evropskih sredstev v okviru drugih prednostnih naložb.
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je v Bruslju na zasedanju kulturnih ministrov ugotavljala, da je država področje kulturne dediščine v zadnjih letih zelo zanemarjala, zato je opredelitev dediščine za eno od štirih prednostnih nalog v evropskem delovnem načrtu za področje kulture v obdobju 2015–2018 po njenem zelo pomembno sporočilo za našo državo. Ker si v perspektivi pridobivanja evropskih kohezijskih sredstev 2014–2020 ni zagotovila prednostne naložbe s področja kulturne dediščine, po besedah ministrice ne bomo dobili niti evra evropskih sredstev za kulturno dediščino.
Grilc: Ključna je vsebina
Prejšnji kulturni minister dr. Uroš Grilc pravi, da je iskanje krivca popolnoma nesmiselno: »Programska shema, ki jo je določila EU, bistveno manj namenja infrastrukturi, zidovom. Največ denarja bo za človeške vire.« To seveda ne pomeni, da kultura do tega denarja ne bo mogla priti. Nujni pa bodo seveda projekti, ki bodo morali biti boljši od drugih, pravi Grilc. Po njegovem ni bistveno, koliko gradov bomo obnovili, ampak koliko jih bo po obnovi tudi živelo. »Grad Pišece smo vrhunsko obnovili, a je še danes brez vsebine. Na drugi strani pa je knjižnica Vrhnika, ki so jo v celoti obnovili z evropskim denarjem, in ima izvrstno vsebino, ohranili so tudi dediščino industrije usnja. Pa razpis ni bil s kulturnega ministrstva, ampak z gospodarskega!«
