Proračunska uganka, vredna 200 milijonov evrov

Ljubljana – Po rebalansu bi bil državni proračun 2015 po neuradnih podatkih manjši za dobrih 200 milijonov evrov, največ zaradi vladnega popuščanja pri plačah javnega sektorja, luknjo pa lahko poglobi še financiranje občin in morebitni odstop od povečanja okoljskih taks.

Spomnimo, Slovenija je sredi oktobra poslala v Bruselj za milijardo evrov proračunskih zavez, od tega za 900 milijonov na strani varčevanja in 100 milijonov na strani novih prilivov. Komisija je nato konec novembra Slovenijo uvrstila med države, kjer proračunski okvir za 2015 ohlapno ustreza določbam pakta stabilnosti in rasti, res pa se je to zgodilo še pred vladnim proračunskim popuščanjem na več straneh.

Na strani prihodkov so se koalicijski partnerji dogovorili, da se posebna trošarina za sladke pijače umakne iz nabora ukrepov za pripravo rebalansa proračuna. Ta ukrep je sicer finančno precej simboličen, saj bi se z njim v proračun po prvotnih načrtih zlilo osem milijonov evrov na leto. Na prihodkovni strani je finančni minister Dušan Mramor predlagal zvišanje davka na finančne storitve in na zavarovalne posle, s čimer bi nadomestili izpad prihodkov po ukinitvi davka na bilančno vsoto bank z letom 2014. DZ je oba zakona že sprejel, ohranil pa je tudi najvišji dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo tudi v letu 2015, ki je bil sicer uveden le za leti 2013 in 2014.

Vlada je sicer včeraj že sprejela novelo zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 in jo poslala državenemu zboru, da jo sprejme po nujnem postopku.

Umar: Rast pomaga proračunu

Bo Slovenija prihodnje leto lahko dosegla začrtani 2,8-odstotni proračunski primanjkljaj?

»Ko je bil ta cilj postavljen, so bili predstavljeni tudi ukrepi, s katerimi naj bi ga dosegli, tudi glede mase plač v javnem sektorju. Ta pogajanja so se končala drugače, kot je bilo predvideno ob pripravi proračuna. Zato bo za dosego tega cilja treba poiskati dodatne ukrepe, kot je napovedalo že ministrstvo za finance,« pravi direktor Umarja Boštjan Vasle.

Na vprašanje Dela, kako bo Slovenija pripravila vzdržen proračun ob zdajšnjem vladnem popuščanju na vseh straneh, Vasle meni, da bo proračunskim financam pomagala sama boljša gospodarska slika: »Ko se izboljšujejo gospodarske razmere ne le v Sloveniji, pač pa v širšem evropskem prostoru, ko gospodarsko okrevanje pridobiva na moči, se zdi, da bodo te razmere gotovo prispevale h konsolidaciji javnih financ. Po drugi strani pa smo v Sloveniji spoznali, da kriza ne bo kratkotrajna, da gre za večje spremembe v celotnem gospodarskem okolju. Zato menimo, da bo treba enkratne, protikrizne ukrepe nadomestiti z ukrepi, ki imajo trajnejši vpliv na javne finance. Pri nas bomo morali bolj upoštevati predvsem posledice, ki jih imajo demografske spremembe na javne finance in proračun, spodbujati pa bomo morali tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva in potencial za izvoz,« pravi Vasle, ki je na Delovo vprašanje, ali bi morali glede na demografsko sliko že kmalu pripraviti novo pokojninsko reformo, pritrdil, da bi morali hitro ukrepati.

Gospodarstvo nima več potrpljenja

Minister za gospodarstvo Zdenko Počivalšek včeraj na skupščini Gospodarske zbornice Slovenije razburjenim gospodarstvenikom ni mogel povedati nič določnega glede okoljskih dajatev. »Ta teden se bomo o tem še pogovarjali na vladi. Poskusil bom vse za rešitev, ki bo gospodarstvu prijaznejša, ne morem pa vam zagotoviti, v katero smer bo šla,« je dejal minister in spomnil na zaveze o znižanju proračunskega primanjkljaja.

Steklarna Hrastnik bi po novi uredbi namesto 120.000 evrov okoljskih dajatev plačevala 1,2 milijona evrov, je povedal generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič. To pomeni manj dobička, manj investicij, diviziji, ki sta postali dobičkonosni, bi lahko ponovno imeli izgubo, to pa potencialno lahko pomeni 400 delovnih mest manj v letu ali dveh, je naštel Božič. »Delavce smo štiri leta prepričevali, da smo investirali, na koncu pa nas uredba vlade spravlja v neprimerljiv položaj s konkurenti. Mi nimamo več potrpljenja,« je bil ogorčen prvi človek hrastniške steklarne in napovedal možnost skupnega protesta delodajalcev iz energetsko intenzivnih panog in sindikatov iz industrije pred vlado.

Član uprave Salonita Anhovo Tomaž Vuk je prav tako opozoril na zmanjšanje konkurenčnosti zaradi dodatnih dajatev: »Podjetja bodo zato proizvodnjo selila v okolja, kjer učinkovitost proizvodnje glede na emisije CO2 ni boljša, kar bi globalno pomenilo več izpustov CO2. Zato je ta ukrep vlade neprimeren in neupravičen.« Vuk je ob tem dodal, da ti ukrepi bolj trdoživih podjetij ne bi ubili, saj bi ponovno poiskala notranje rezerve. »Pričakoval pa bi, da tudi javni sektor poišče notranje rezerve,« je še pristavil.

Prepričevanje prepričanega

Ob odpravi dodatnih okoljskih dajatev so gospodarstveniki Počivalšku na skupščini GZS predlagali še spremembo delovnopravne zakonodaje, zakona o javnem naročanju, bolj učinkovito umeščanje v prostor, uvedbo odgovornosti za zaposlene v javni upravi in tako dalje. »Mene ni treba prepričevati, sem že prepričan,« jim je odgovoril Počivalšek in dejal, da si bo prizadeval za izboljšanje pogojev za gospodarstvo, še prej pa bo treba zagotoviti, da se ne bodo poslabšali.