Prostovoljstvo je ponekod »duša«, pri nas socialni korektiv

Nacionalni teden prostovoljstva: 290.000 Slovencev prispeva k blaginji 94 milijonov evrov letno.

Objavljeno
14. maj 2019 06.00
Posodobljeno
14. maj 2019 08.37
Prostovoljstvo v Sloveniji Infografika Delo
Ljubljana – Človek se želi včasih le oddolžiti planetu, drugič na smrt bolnemu omogočiti dostojno slovo, spet tretji želijo šolarjem pomagati prebroditi težave z matematiko ali starostniku v domu polepšati dan – vse to in še kaj dnevno počne več kot 290.000 Slovencev in 90 milijonov Evropejcev – prostovoljno. Vrednost opravljenih ur naših prostovoljcev presega 94 milijonov evrov.

image
Prostovljstvo se je pri nas najbolj razmahnilo v času begunske krize. Foto Uroš Hočevar


Če prostovoljstvo na Švedskem velja za »dušo terciarnega sektorja«, se ga pri nas drži predvsem sloves socialnega korektiva, ki je boom doživel v času največje begunske krize, v letih 2015 in 2016, ko se je za pomoč na mejah dodatno aktiviralo na deset tisoče Slovencev. Zato je število prostovoljcev, ki so se do tedaj razdajali v dobro drugih kot humanitarci, taborniki, gasilci …, v krizi poskočilo z dobrih 96.000 na rekordnih 307.000. V tistem obdobju so opravili prek deset milijonov prostovoljskih ur letno. V 2017 je število prostovoljcev upadlo za deset tisoč, čemur je sledil tudi upad ur: opravili so jih milijon manj. Tjaša Arko, strokovna vodja prostovoljcev na Slovenski filantropiji, pravi, da je k temu doprineslo tudi večje blagostanje oziroma več zaposlovanja: »Nižja brezposelnost, razumljivo, pomeni manj prostega časa, torej tudi manj časa za druge.«

Dobrih 290.000 Slovencev je prostovoljcev, več kot polovica je žensk.
K blaginji prispevajo 94 milijonov evrov letno.
Prostovoljstvo je boom doživelo v času begunske krize.
Korporativno prostovoljstvo osvaja tudi slovenska podjetja.


Glede na ocenjene vrednosti opravljenih prostovoljskih ur, določenih s pravilnikom, in sicer za eno uro organizacijskega dela trinajst evrov, vsebinskega dela deset evrov in za opravljeno drugo prostovoljsko delo šest evrov, je bil po podatkih Slovenske filantropije prispevek prostovoljstva k blaginji v 2017 ovrednoten na dobrih 94 milijonov evrov. Za primerjavo: to je toliko, kot je znašal lanski Petrolov čisti dobiček.

image
Druženje s starejšimi je lahko tudi na prostovoljni osnovi. Foto Roman Šipić


Odpravimo diskriminacijo


image
Tereza Novak, Slovenska filantropija: »Država lahko z dodatkom za delovno aktivnost motivira najranljivejšo skupino prebivalcev.« Foto Roman Šipić


Prostovoljstvu bo v Sloveniji namenjen ves ta teden. Slovenska filantropija že 20. leto zapored prireja nacionalni teden prostovoljstva. Tokratni slogan se glasi Odpravimo diskriminacijo. A tej se tudi prostovoljstvo ni moglo ogniti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namerava ukiniti dodatek na delovno aktivnost, ki ga lahko med drugim prejmejo tudi prejemniki denarne socialne pomoči v vlogi prostovoljcev. To je za mrežo slovenskih prostovoljskih organizacij nesprejemljivo. »To je dobro zanje in za družbo, saj se tako kljub številnim težavam ne osamijo, temveč lahko ohranjajo oziroma obnovijo vitalnost, ki je za aktivno življenje v družbi zelo pomembna,« pravi izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. Dodatek je po njenih besedah priznanje ljudem, ki so se pripravljeni angažirati in prispevati po svojih močeh. Zato, meni, ga je treba kot mehanizem, ki spodbuja k aktivaciji, obdržati: »Država lahko tako motivira najranljivejšo skupino prebivalcev.« Namesto motivacije ji zdaj grozi diskriminacija ...

Gneča za prostovoljstvo na UKC Maribor

Hrvaška je Zakon o prostovoljstvu sprejela pred Slovenijo, prostovoljstvo ima podobno zgodovino kot pri nas, poročane številke pa so v Sloveniji višje. Na Hrvaškem so v 2017 našteli 47.370 prostovoljcev, ki si oddelali 2,6 milijona ur.

"Verjamem, da lahko vsakdo, ki želi, prispeva k izboljšanju razmer v družbi, saj s tem, ko pomaga drugim, pomaga tudi sebi, " pravi Tjaša Arko iz Slovenske filantropije, ki prostovoljce išče tudi prek portala www.prostovoljstvo.org. Letos je pričela z vključevanjem prostovoljcev druga največja slovenska bolnišnica UKC Maribor. Ne da bi zadevo preveč promovirali, se je za približno 20 razpisanih prostih mest zanimalo več kot 80 prostovoljcev.


Korporativno prostovoljstvo v porastu


V zadnjih letih se je ameriška modna muha v obliki korporativnega prostovoljstva prijela tudi v Sloveniji. Gre za neplačano delo zaposlenih v dobrobit širše skupnosti. Ledino je pri nas oral Microsoft, ali kot pravijo pri Slovenski filantropiji: »Časi, ko so družbeno odgovornost podjetij predstavljala le sponzorstva in donacije, so minili. Zdaj se raje odločajo za inovativne oblike sodelovanja z okoljem.«
 

Prostovoljci v UKC Maribor


Hrvaška je Zakon o prostovoljstvu sprejela pred Slovenijo, prostovoljstvo ima podobno zgodovino kot pri nas, poročane številke pa so v Sloveniji višje. Na Hrvaškem so v 2017 našteli 47.370 prostovoljcev, ki si oddelali 2,6 milijona ur.

image
Prostovoljstvo v Sloveniji Infografika Delo


»Verjamem, da lahko vsakdo, ki želi, prispeva k izboljšanju razmer v družbi, saj s tem, ko pomaga drugim, pomaga tudi sebi,« pravi Tjaša Arko iz Slovenske filantropije, ki prostovoljce išče tudi prek portala www.prostovoljstvo.org. Letos je začela vključevati prostovoljce druga največja slovenska bolnišnica UKC Maribor. Ne da bi zadevo preveč promovirali, se je za približno 20 razpisanih prostih mest zanimalo več kot 80 prostovoljcev.

Dobrih 290.000 Slovencev je prostovoljcev, več kot polovica je žensk.
K blaginji prispevajo 94 milijonov evrov letno.
Prostovoljstvo je boom doživelo v času begunske krize.
Korporativno prostovoljstvo osvaja tudi slovenska podjetja.
»Nižja brezposelnost pomeni manj prostega časa, torej tudi manj časa za druge.«
Tjaša Arko, strokovna vodja prostovoljcev na Slovenski filantropiji