Tiskane izdaje
Koper – Danes bosta ob 18. uri v Kopru dva dogodka: na Titovem trgu bo potekal protestni shod v podporo Obalnemu zavetišču in društvu proti mučenju živali, hkrati pa bodo predstavniki občin lastnic slavnostno odprli prenovljeno zavetišče, ki ga je koprska Komunala prevzela v sredo.
Podporniki Obalnega društva proti mučenju živali (ODPMŽ), ki je v sredo po več kot 12 letih upravljanja zavetišča predalo njegove ključe, se bodo danes zbrali v središču Kopra, ker, kot pravijo, si živali svojih pravic ne morejo izboriti same, ker gre za zrežirano zgodbo tistih, ki imajo apetite po denarju, ker ne morejo dovoliti, da zavetišče postane prostor za politiko, moč in denar, ker se borijo proti krivici, in »ker nismo ne ovce ne sužnji in zahtevamo svoboden in enakopravem Koper«. Kot je znano, so predstavniki ODPMŽ, preden so zapustili azil v Dvoru pri Sv. Antonu, živali vsaj začasno udomili, za zavržene in zapuščene živali bodo skrbeli še naprej. Pravico nameravajo sicer iskati na sodišču. »S težkim srcem zapuščamo zavetišče. To ni bilo samo naše poslanstvo, ampak naše življenje,« je izjavila predsednica ODPMŽ Andreja Bogataj Krivec, ki zavrača vse očitke, ki jih je na račun ODPMŽ izrekel koprski župan Boris Popovič. Poglavitno nepravilnost, ki jo je ugotovila veterinarska inšpekcija in ki je bila povod za to, da je Komunala hotela azil interventno prevzeti pred potekom pogodbe, so po zagotovilih predsednice ODPMŽ odpravili: podpisali so pogodbo za opravljanje veterinarskih storitev, vendar z drugim izvajalcem kot doslej.
Prav apetiti Veterinarske ambulante Koper so po mnenju Bogataj Krivčeve med glavnimi vzroki, zakaj po 13 letih dobrega sodelovanja ODPMŽ kar naenkrat ni več ustrezen upravitelj zavetišča. Vedno so delali za dobro živali, so prepričani tudi njihovi podporniki, ki se bojijo, da to ne bo vodilo Komunale. A jih je Boris Popovič, ki je sicer dosedanjo urejenost zavetišča označil »kot da smo prišli v Ambrus«, pomiril, češ da je sam ljubitelj živali in ima doma dva psa in dve mački, »da o Gašparju (Gašpar Gašpar Mišič je direkotr Komunale, op. a.), ki celo spi s psom, niti ne govorim«.
Komunala je v sredo in četrtek izvedla številna prenovitvena dela, dezinfekcijo in deratizacijo, ker je bilo po besedah njihovih predstavnikov veliko bolh, popravili so vse bokse, zamenjali zunanjo ograjo, prepleskali fasado in notranje prostore, posadili rastline. Zavetišče bo od danes vodila veterinarka Mateja Suklan, delali bodo štirje zaposleni. Noben od prejšnjih zaposlenih se ni odločil za podpis pogodbe z novim vodstvom. Predvidoma jeseni bodo občine objavile nov razpis za upravljalca.
Na ODPMŽ so se odzvali, da so zavetišče pred odhodom počistili ter ga zapustili v približno takem stanju, kot so ga dobili. »Bolh v zavetišču ni bilo nikoli. Prepričani smo, da jih ni bilo niti včeraj. Ali pa so morda vedele, kdaj se morajo naseliti?« so zapisali na svoji spletni strani.
Snaga tudi v Mariboru
Koprsko pa ne bo edino zavetišče, ki ga vodi komunalno podjetje. Za zapuščene živali v Mariboru od februarja 2012 skrbi javno podjetje Snaga. Pred tem je nad zavetiščem, ki so ga odprli leta 2009, bdelo Društvo za varstvo in proti mučenju živali, ki pa je zašlo v rdeče številke, zato se je odreklo upravljanju. Občina je objavila javni razpis in koncesijo podelila svoji Snagi, čeprav je celjska Mačja hiša ponudila kar za četrtino ugodnejšo ceno, ki pa se je občinski komisiji zdela »sumljiva«. Takratni župan Franc Kangler je pritožbo zavrnil, upravno sodišče pa je kasneje postopek izbora razveljavilo in občini naložilo, naj ga ponovi. A ta tega ni storila, ampak ga je ustavila in primer se je spet znašel na mizi sodnikov, ki so določili, da je občina ravnala pravilno. Ves čas pravdanja je Snaga ostala v zavetišču, občasno kar brez pravne podlage, občina je z njo sklenila celo aneks k neveljavni pogodbi. Na koncu se je zadeva razpletla tako, da je občina Snagi koncesijo podelila neposredno brez javnega razpisa. Ta zdaj to službo opravlja za skupno 35 občin.
Zasavje pa ga sploh nima
Štiri leta mineva, kar so se zasavski župani in njihove občinske strokovne službe zavezali, da poiščejo primerno lokacijo in ustanovijo zavetišče za male živali. Vmes so opravili raziskavo, ki je pokazala, da odprtje zavetišča v Zasavju ne bi bilo racionalno niti z razširitvijo na okoliške občine, in bi enormno povečalo stroške izvajanja te javne službe, na dobrobit živali pa bistveno ne bi vplivalo. »Začasno« rešitev, ki je postala stalna, so Trboveljčani in Zagorjani poiskali v Dramljah, prek pogodbe z zavetiščem Zonzani, Hrastničani pa imajo pogodbo z zavetiščem Veterinarske postaje Sevnica.
Alojz Klančišar, predsednik zagorskega Kinološkega društva, na vprašanje, kako daleč so s projektom zasavskega zavetišča, odgovarja: »Še kar na začetku.« Ker je za skupno zasavsko zavetišče premalo podpore pri lokalnih oblasteh, se je odločil organizirati civilno iniciativo, ki bo v okviru programa nevladnih organizacij oziroma regionalnega programa za naslednjih pet let poiskala primerno lokacijo v Zasavju. S tem bi zmanjšali vsaj stroške prevozov v Dramlje. Zdaj delajo bolj ali manj na prostovoljni osnovi.
Občina Krško je po letu premora letos za oskrbo zapuščenih živali namesto trebanjskega Meli centra znova izbrala brežiško zavetišče. Lani, ko so nad izborom Trebanjcev burno protesitrali člani društva za zaščito živali, in letos sta bili, kot pravijo na krški občini, izbrani najugodnejši ponudbi: 16.104 oziroma 15.500 evrov. Občina Krško je sicer v letu 2013 za oskrbo 263 prostoživečih živali v takrat novem brežiškem zavetišču namenila 23.500 evrov. Lani je bilo v Trebnjem oskrbljeno 96 živali, v letošnjih prvih petih mesecih pa v Brežicah 30.
