»Če je denar za elite, naj bo tudi za delavce«  

Pred vlado najslabše plačani javni uslužbenci v boju za višje plače. Delavci zvišanje pričakujejo s 1. julijem.
Objavljeno
20. junij 2017 14.31
protest
Sandra Hanžič, Š. J., STA
Sandra Hanžič, Š. J., STA

Ljubljana − Pred poslopjem vlade so se na protestnem shodu zbrali najnižje plačani javni uslužbenci, ki od vlade zahtevajo zvišanje svojih plač.

Dogodek organizira Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), del katere so Sviz, sindikat delavcev v zdravstveni negi, policijski sindikat, neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze, sindikat delavcev v pravosodju, sindikat javnih uslužbencev, sindikat zdravstva in socialnega skrbstva. Protesta se udeležujejo tudi člani sindikata Glosa, ki so podplačani v kulturi.

Od vlade zahtevajo, da se v pogajanjih za odpravo plačnih anomalij najprej dogovorijo za izboljšanje plač tistim z najslabšimi plačami, torej do vključno 26. plačnega razreda. Zvišanje za dva plačna razreda oziroma osem odstotkov pričakujejo že s 1. julijem.

Izjave predstavnikov sindikatov in udeležencev shoda:

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza in predsednik KSJS: »Skupaj, vsi, zahtevamo, da vlada podpiše dogovor za plače do 26. razreda takoj in zdaj. O anomaliji tistih, od katerih je zahtevana visoka izobrazba, se bomo pogovarjali kasneje. Zdaj se moramo dogovoriti o tistih, ki ta denar potrebujejo zdaj. Po desetih letih, ko vam je vlada jemala, je čas, da to dobite nazaj. Tudi mi hočemo človeka dostojno življenje. Gospodarska rast je skoraj štiriodstotna, zmanjšala se je brezposelnost, mi pa še vedno nismo izboljšali plač najslabše plačanih. Zahtevamo, da se del uspešne rasti prelije tudi k tistim, ki imajo najnižje plače.«


                                                         
Video: Sandra Hanžič/Delo

»Na vladi pravijo, da zahtevamo več kot 70 milijonov. Bo že držalo, a vlada je pet let nižala plače, vsakič obljubila, da bo zadnjič, zdaj pa je čas, da mi dobimo več, kot smo se dogovorili. Prišli smo lani, prišli smo letos, jeseni pa ne bomo več prišli, ampak bomo stopili v stavko. Če dogovor ne bo podpisan, potem ne bomo več hodili sem. Stavkali bomo in videli, kako ta država funkcionira, če ne delajo čistilke, hišniki, kuharice ... Stavka se bo spremenila v stavkovni val, ki se bo spremenil v zahteve za boljše plače vseh v tej državi,«

Foto: Leon Vidic/Delo

Slavko Rajh, predsednik sekcije računovodskih delavcev Sviza je povedal naslednje: »Z današnjim shodom uresničujemo lansko obljubo vladi, da se bomo vztrajno vračali pred njeno poslopje, če se ne bo držala dogovorov. Odločno sporočamo, da ne bomo popustili in da je konec varčevanja tudi za najslabše plačane v javnem sektorju.«    

Tatjana Melin, sindikat zdravstva in socialnega varstva: »Ali ima naša vlada posluh samo za elite, delavec pa si ne zasluži dostojnega življenja s svojim delom? Biti kuhar, strežnik, negovalec ali medicinska sestra pomeni poslanstvo, ki ga opravljaš z vsem sočutjem do človeškega življenja. Minister Koprivnikar pa noče sprejeti dejstva, da če prejemaš minimalno plačo za celomesečno delo, pomeni, da te ne spoštuje lastni delodajalec. Z minimalno plačo in Karitasovimi paketi se ne da preživeti. Za 40 let delovne dobe pokojnina znaša 450 evrov. Če je denar za elite, naj bo tudi za delavce.«

Foto: Leon Vidic/Delo

Mojca Jenko, predsednica sindikalne konference kulturnih organizacij Sviz: »Pred dobrim tednom smo doživeli hladen tuš, plačnih anomalij po vladnem mnenju v kulturi skoraj ni, za njihovo odpravo pa so nam namenili 106.000 evrov od 70 milijonov, zato smo se kulturniki odločili, da se pridružimo shodu. Ta znesek je smešen, žaljiv, ponižujoč in kaže odnos države do kulture, ki predstavlja podstat našemu obstoju. Med 160.000 javnimi uslužbenci nas je kulturnikov 6000.«

Lucija Polanec, čistilka z osnovne šole Breg na Ptuju: »Ali dobivamo pravično plačilo 560 evrov za vsakodnevno celodnevno delo v javnem sektorju? Ali prejemamo pošten dodatek 20 evrov na mesec za vsakodnevno popoldansko delo? Ali je pravično, da je naše delo uvrščeno v 6. ali 7. plačni razred, kar ni niti blizu minimalne plače? Ali si zaslužimo izplačilo 23 evrov ob bolniški odsotnosti? Žal se nihče ne vpraša, ali lahko s tem zneskom preživimo, ali lahko gremo na dopust. Vse, kar storijo, je, da nas ignorirajo in puščajo na dnu plačnega razreda.«

Foto: Leon Vidic/Delo

Maja Štrucl, poslovna sekretarka na Osnovni šoli Breg: »To naj bi bila po vašem socialna država? Danes ne gre le za eno delovno mesto, v prvi vrsti gre za tiste, ki imajo minimalno plačo, ki pogosto delajo več kot osem ur, zaradi njih so naši otroci na varnem, toplem in nahranjeni. Kljub dodatkom na delovno dobo, naduram, dodatnemu delu se to nikjer ne pozna, še vedno so nekje pod minimalno plačo. Gre za poslovne sekretarje, računovodje, pomočnice vzgojiteljic.«

Jasmina Božič, srednja medicinska sestra: »Anomailije izvirajo iz uvedbe novega plačnega sistema iz leta 2008. Svoje delo opravljamo za mizerno plačilo, strokovno in skrbno, imamo vedno večje obremenitve in za vse, kar se dogaja v državi, krivijo javni sektor. Imamo gospodarsko rast, a se to pri naših plačah nikjer ne pozna. Že od 2013 imamo zahteve za sprejetje kadrovskih standardov in normativov kot jih imajo v tujini. Minister Koprivnikar, naslednjič bomo prišle s pacienti na cesto in bomo ohromili državo.«

Minister Koprivnikar si želi, da se pogajanja ne bi selila na ulico

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v izjavi za medije pred začetkom shoda zavrnil očitke, da vlada povečuje plače na najvišje vrednotenih delovnih mestih, pač pa je ravno nasprotno. Vlada namreč v svojem predlogu tako rekoč 90 odstotkov sredstev za odpravo anomalij namenja javnim uslužbencem do 26. plačnega razreda.

Foto: Leon Vidic/Delo

Vladi je po njegovih besedah uspelo pripraviti predlog, ki v okviru dogovorjenih 70 milijonov evrov za odpravo anomalij izboljšuje uvrstitve javnih uslužbencev. Od sindikalne strani pa do danes niso dobili niti enega usklajenega predloga odprave anomalij, »dobili pa smo dva predloga dveh skupin, ki za 40 oziroma 47 milijonov presegata ta okvir«, je poudaril minister.

Vlada sicer nima nobenega zadržka, da ne bi najprej zaprli pogajanj za odpravo anomalij pri najnižje plačanih javnih uslužbencih, kot zahtevajo v konfederaciji sindikatov javnega sektorja. A pri tem morajo sredstva, ki jih namenjajo za te plače in tudi za druge poklice, dejansko ostati v okviru 70 milijonov, je še dodal Koprivnikar.

Po njegovih besedah se je vlada zavezala, da bodo s 1. julijem izplačane višje plače, to pa lahko naredijo samo tako, da s sindikati podpišejo dogovor. Če se jim bo uspelo uskladiti v prihodnjih 14 dneh, je ta rok še realen, je dejal Koprivnikar, ki si želi, da bi se pogajanja nadaljevala za pogajalsko mizo, in ne s protesti.Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj je po drugi strani na ponedeljkovi novinarski konferenci ocenil, da »ne bo konec sveta« če presežejo dogovorjeni finančni okvir, saj je država po njegovem mnenju v kondiciji, ki to omogoča.

Foto: Leon Vidic/Delo

Se pa z današnjim protestom ne strinjajo vsi sindikati. V Konfederaciji slovenskih sindikatov so tako danes opozorili, da se vlada in sindikati niso dogovorili za dvig plač s 1. julijem zaradi izsiljevanja Sviza pri umeščanju učiteljev v višje plačne razrede.

Zaradi tega bodo po njihovem mnenju prikrajšani najslabše plačani javni uslužbenci celotnega javnega sektorja, ki bodo danes celo protestirali v imenu Sviza. »Za višje plače učiteljev protestirajo čistilke, kuharji, hišniki ...« opozarjajo v Konfederaciji slovenskih sindikatov.