Učinkoviteje bi se proti korupciji v EU boril le Šoltes

Naleteli na gluha ušesa evroposlancev, da bi bilo treba razmisliti o protikorupcijskem organu
Objavljeno
12. oktober 2018 06.00
Posodobljeno
12. oktober 2018 06.00
Uroš Novak, KPK: Netransparentnost je idealna za korupcijska tveganja. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana – Ko so v javnost ušle informacije, da je evropska komisija glede arbitražne odločbe o dokončni razmejitvi državne meje med Slovenijo in Hrvaško obšla mnenje lastne pravne službe, se je s predlogom, da bi morali na ravni Evropske unije ustanoviti protikorupcijski organ, odzvala komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Da bi to pobudo lahko prevzeli slovenski poslanci v evropskem parlamentu, je poudaril namestnik predsednika KPK Uroš Novak.

Konec minulega meseca je KPK na slovenske evroposlance naslovila dopis s pobudo o ustanovitvi organa za boj proti korupciji v EU. A so doživeli mlačen odziv, saj je podporo in željo, da bi ustanovili strokoven in neodvisen organ za boj proti korupciji, izrazil le Igor Šoltes, ki se je včeraj popoldne tudi sestal z Urošem Novakom iz KPK. Drugi poslanci se na dopis niso odzvali.

Šoltes nam je po včerajšnjem sestanku dejal, da se mu je ideja takoj zdela zelo zanimiva, saj se do zdaj Evropska unija proti korupciji bori le na neki dekleratorni ravni, manjka pa organ, ki bi bil učinkovit. "Zato sem pripravljen prevzeti pobudo za ustanovitev protikorupcijskega organa, a sem hkrati optimistično skeptičen, da bi se to lahko uredilo v kratkem času, saj je potrebna širša politična volja." Šoltes je dodal, da je o tej ideji najprej potrebna razširjena razprava v evropskih političnih skupinah in šele nato ugotoviti, če je zrela za dnevni red Evropskega parlamenta.

Njegova želja je, da imajo tudi evropske institucije organ, ki ne le da bi odkrival nepravilnosti, na funkcionarje bi moral delovati že preventivno. Upa, da bodo tudi druge nacionalne protikorupcijske komisije sledile predlogu naše KPK.
 

Usposabljanje so poslanci odpovedali

»Komisija si je želela izvesti usposabljanje za slovenske evroposlance, v okviru katerega bi jim predstavila mehanizme, ki so v njeni pristojnosti na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, a predavanja ni bilo. Vabila smo jim poslali v začetku junija in zainteresiranih je bilo pet poslancev, ki bi se predavanja udeležili z asistenti, a so udeležbo na predavanju, ki naj bi bilo sredi septembra, odpovedali,« so nam pojasnili v KPK.

Ker bi se predavanja udeležili le nekateri asistenti slovenskih evroposlancev, je komisija ocenila, da namen s tem ne bi bil dosežen, in je predavanje odpovedala, s predlogom, da se določi termin, ki bo ustrezal tudi evroposlancem.

Pojasnili so nam tudi, da KPK v okviru preventivnih aktivnosti, ki jih načrtuje, koordinira in izvaja redno usposabljanje na državni in lokalni ravni, tako na lastno pobudo kot na pobudo zainteresiranih organov in organizacij javnega sektorja. Letos je komisija izvedla 17 usposabljanj (1005 udeležencev), lani kar 38 (1757 udeležencev). Vendar se jih funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti skoraj nikoli ne udeležijo, čeprav je včasih njihova udeležba že potrjena in je bilo usposabljanje organizirano na njihovo pobudo.
 

Državni svetniki svetle izjeme

Izjema so državni svetniki, s katerimi je v okviru preventivnih aktivnosti komisija lani vzpostavila tesnejše sodelovanje zaradi izvedbe priporočil skupine držav za boj proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco), ki od državnih svetnikov med drugim zahtevajo, naj sprejmejo kodeks oziroma pravila obnašanja in imenujejo posebnega svetovalca, ki jim bo svetoval o praktičnih posledicah njihovih zakonskih dolžnosti v primerih, s katerimi se srečujejo, ter da imajo organizirano redno in usmerjeno obveščanje ter usposabljanje o etiki in integriteti.

Poročilo Greca ter vsebino zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je tako komisija že predstavila državnim svetnikom na nekaj sejah državnega sveta oziroma njegovih komisij. Hkrati je državnim svetnikom posredovala informativne pakete, ki vsebujejo opise njihovih dolžnosti, kot jih opredeljuje zakon, in zloženke ter pojasnila in načelna mnenja komisije, ki jim bodo v pomoč pri opravljanju njihove funkcije.

Spomnimo, da je bil Uroš Novak kritičen do ravnanja predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Dejal je, da Juncker ni kršil le načela transparentnosti, ampak je tudi obšel bistvo Evropske unije, to je, da temelji na pravu in vrednotah prava. »Takšno področje netransparentnosti je idealno za korupcijska tveganja. Če ni transparentnosti, se korupcija lahko neobvladljivo širi,« je poudaril in upravičenost protikorupcijskega organa na ravni EU utemeljeval z dejstvom, da mora pri nas »vsak župan bolj upoštevati protikorupcijska načela kot Juncker«.