Protislovenska društva ne bodo financirana iz zaščitnega zakona

Slovenska manjšina: Kompromis kljub pritiskom zadovoljiv

Objavljeno
22. junij 2019 09.00
Posodobljeno
22. junij 2019 09.12
V samostanu na Stari gori nad Čedadom je med letoma 1492 in 1498 nastal Starogorski rokopis, eden od rokopisnih spomenikov slovenskega jezika. V besedilu prevladujejo gorenjske jezikovne značilnosti ob notranjsko-kraških in redkih beneških prvinah. Pričajo o razširjenosti mednarečnega pisnega jezika s posameznimi pokrajinskimi vplivi. Foto Blaž Močnik
Videmska deželna skupščina včeraj vendarle ni odločala o predlogu sprememb deželnega zaščitnega zakona za Slovence, po katerem bi z denarjem za slovenska društva napajali še društva, ki slovenskega jezika za našo mejo sploh ne priznavajo. Predstavniki slovenske manjšine in društva, ki so sprožila zahtevo po ločenem registru, pa se bodo kmalu soočili na delovnem sestanku.

Le pet pred 12. je deželni odbornik Pierpaolo Roberti umaknil sporni predlog, s katerim bi na Videmskem uvedli dvojni seznam za slovenske in neslovenske organizacije, ki razvijajo projekte različnih »jezikovnih različic«, kakor slovenska narečja sicer imenuje zaščitni zakon.

Zaenkrat obstaja zgolj register za slovenska društva, glede na predlog sprememb pa bi – precej nelogično – z denarjem za slovenska društva financirali tudi društva, ki se sramujejo, da so Slovenci in delujejo proti slovenskemu jeziku in kulturi, ko trdijo, da narečja na Videmskem niso slovenskega izvora.

6
društev na Videmskem ne priznava, da so narečja slovenskega izvora


Roberti je za prihodnji četrtek sklical delovno omizje na sedežu deželne vlade Furlanije-Julijske krajine v Trstu, kjer bodo tudi predstavniki slovenske manjšine, slovenskega veleposlaništva in predstavniki videmskih društev, ki so sprožila zahtevo po ločenem registru. Tako ali drugače jih po naših informacijah vodi Ferruccio Clavora, glavni med Benečani, ki se nimajo za Slovence, čeprav je bil včasih eden vidnejših predstavnikov Slovencev na Videmskem in je imel vodilno vlogo v nekaterih tamkajšnjih slovenskih organizacijah.

Društva in tudi občina Rezija bodo s kompromisno rešitvijo dobila 30.000 evrov iz deželnega sklada za kulturo. »Nekonvencionalna društva na Videmskem so si izborila skromen prispevek za delovanje, struktura zaščitnega zakona pa je načelno rešena. Ostaja pa odprto vprašanje o tem, ali je sploh uskladljiv pristop med tistimi, ki se imamo za Slovence, in onimi, ki slovenska narečja na videmskem predstavljajo kot nekaj neodvisnega od slovenskega jezika, kulture in naroda,« se sprašuje svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je hkrati zadovoljen z enotnostjo slovenske narodne skupnosti in odločnim zavračanjem poseganja v zaščitni zakon: »Lepo bi bilo, če bi tak pristop še naprej ohranili tudi za kljubovanje drugim odprtim vprašanjem, začenši z vozlom zajamčenega zastopstva naše narodne skupnosti v zakonodajnih telesih in, zakaj ne, tudi v vseh občinskih upravah.«