Najdražje protokolarno darilo za 35 tisočakov, KPK: hrambo je treba urediti

Država bi morala urediti razpolaganje s protokolarnimi darili, ki postanejo last organov javnega sektorja, je v poročilu o delu na tem področju za lansko leto poudarila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Nekatera od njih dosegajo visoko vrednost, izstopa nakit, ki ga je predsednica države prejela v Kazahstanu. Njegova vrednost je bila ocenjena na skoraj 35.000 evrov.

Darila državi: italijanski krožnik, madžarska sova in vreča babnopoljskega mraza

Kot navaja KPK, so subjekti javnega sektorja lani poročali o 210 prejetih darilih, od tega je bilo protokolarnih 175, preostalih 35 pa priložnostnih. Sezname daril je oddalo 40 subjektov, pri čemer so o največ prejetih poročali z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, nabralo se jih je 59, in Urada predsednice RS (53). Več kot deset daril so prejeli še v kabinetu predsednika vlade in na Zavodu RS za zaposlovanje.

O prejetih darilih je sicer poročalo šest od 19 ministrstev in sedem od 212 občin. Državni zbor je po podatkih, ki jih je navedla KPK, poročal o le enem prejetem protokolarnem darilu, medtem ko je bilo v prejšnjih letih precej več (11 v letu 2024 in 24 v letu 2023). Subjekti so sicer dolžni poročati o vseh prejetih protokolarnih darilih, ki postanejo last organizacije, in o priložnostnih darilih, katerih vrednost presega 50 evrov.

Če pogledamo podatke Erarja, vidimo, da so bili darovalci najbolj radodarni med letoma 2017 in 2020, ko je bilo vseh prijavljenih daril med 350 in 410 na leto, v naslednjih letih se je številka gibala okoli 200, letos naj bi jih bilo že blizu te številke. Tudi v letu 2026 so jih največ prejeli na ministrstvu za zunanje zadeve in v predsedničinem uradu.

Pri protokolarnih darilih omejitev ni

Poleg doslednega evidentiranja daril in sledljivosti po njihovem sprejetju sta pomembna tudi njihovo ustrezno upravljanje in ocena njihove vrednosti, so opozorili pri KPK. Vrednost priložnostnih daril, ki jih lahko sprejmejo funkcionarji in javni uslužbenci, je resda omejena na največ sto evrov, pri protokolarnih darilih pa ta meja ni postavljena. 

Lani so med prijavljenimi protokolarnimi darili izstopala darila, ki so jih uradnim osebam (predvsem funkcionarjem) in njihovim družinskim članom podarjali visoki predstavniki držav Bližnjega vzhoda in Srednje Azije. FOTO: Črt Piksi

Lani so izstopala protokolarna darila, ki so jih uradnim osebam (predvsem funkcionarjem) in njihovim družinskim članom podarjali visoki predstavniki držav Bližnjega vzhoda in Srednje Azije.

Predsednica države je tako na primer ob uradnem obisku v Kazahstanu prejela komplet uhanov, ogrlice in prstana, katerega vrednost na podlagi strokovne ocene znaša 34.580 evrov, ob uradnem obisku v Katarju pa stekleničko parfuma z dragimi kamni, ki je na podlagi preverjene cene na trgu vredna 18.000 evrov. Obe darili sta v skladu z zakonskimi določbami ostali v lasti subjekta javnega sektorja.

V seznamih daril je komisija zaznala tudi večje število ročnih ur višjih vrednosti, ki so jih ob protokolarnih dogodkih podarjali visoki predstavniki držav Katarja, Uzbekistana in Jordanije. »Glede na posamezne osebne nestrokovne ocene uradnih oseb ali preverjene cene na trgu njihova vrednost znaša od 400 evrov do 28.000 evrov,« so zapisali. Ročna ura, ki jo je predsedničin soprog Aleš Musar prejel na obisku v Katarju, je, denimo, ocenjena na 28 tisočakov.

Komisija sicer že dlje časa zaznava problematiko hrambe protokolarnih daril, zato je lani na ministrstva za javno upravo, finance in pravosodje naslovila predlog za spremembo aktov, ki bi podrobneje uredili to področje. Kot eno od rešitev je predlagala, da bi zakonsko uredili namensko in transparentno razpolaganje s tovrstnimi predmeti, na primer z organizacijo javnih dražb, pri čemer bi se izkupiček od prodaje lahko usmerjal v državni proračun ali v druge namene v javno korist.