Prva bruseljska zaušnica Šarčevi vladi?

Evropska komisija pričakuje od Ljubljane nov predlog proračuna z novimi načrtovanimi ukrepi.
Objavljeno
19. oktober 2018 19.22
Posodobljeno
19. oktober 2018 21.54
Bruselj želi več podatkov o slovenskem proračunu za 2019. FOTO: Francisco Seco/AP
Bruselj - Slovenija je prejela pismo evropske komisije s pozivom, naj čimprej pošlje evropski komisiji in evroskupini prenovljeni osnutek proračunskega načrta za leto 2019, ki bo zagotovil skladnost s cilji, sprejetimi na ravni EU.

Kot ugotavljajo v Bruslju, slovenski proračunski načrt vključuje samo ukrepe, ki so bili že sprejeti doslej, in ne vsebuje načrtov za prihodnje leto.         

Evropska komisija  je »vzela na znanje«,  da bo Slovenija v proračunu letos imela 0,5 in prihodnje leto 0,2 odstotka BDP presežka. Poleg tega se bo delež javnega dolga po zaslugi pozitivnega gospodarskega cikla znižal na 66,6 odstotka BDP.


Premajhen strukturni napor


Po bruseljski metodologiji naj bi strukturni napor po slovenski načrtih znašal minus 0,6 odstotka BDP. Uradno sprejeto julijsko priporočilo Sveta EU Sloveniji je bilo strukturno izboljšanje v višini 0,65 odstotka BDP.

Slovenija je v Bruselj poslala še »stari« proračunski osnutek za leto 2019. Premier Marjan Šarec je v četrtek po vrhu EU v Brsulju izjavil, da pisma evropske komisije z zahtevo po pojasnilih ne pričakuje. Med drugim je omenjal navedbe predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o članicah s težavami, med katerimi da ni bilo Slovenije.
 

Največja težava je Italija

 
Pisma s podobno vsebino so dobile še Belgija, Francija, Portugalska in Španija.

Že včeraj je veliko bolj ostro pismo dobila Italija. Evropski komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici, je nanizal številne očitke italijanskemu  proračunskemu predlogu

V pismu na strani in pol pišejo o načrtih, ki da so glede odstopanja od zavez »brez primere v zgodovini pakta stabilnosti in rasti«.
Denimo: strukturni primanjkljaj (v njem se ne upoštevajo konjunkturni in enkratni vplivi) kot glavno dolgoročno merilo proračunskih gibanj se bo namesto predvidenega izboljšanja za 0,6 odstotka zvišal za 0,8 odstotka BDP.

To pomeni, da Italija ne izpolnjuje obveznosti o zniževanju dolga, ki znaša več kot 130 odstotkov BDP, v smeri 60-odstotne maastrichtske meje. Bruselj pričakuje od Italije pojasnila do ponedeljka opoldne.