Prva tri leta v šoli do dveh popoldne?

Ljubljana – Večjih zakonskih sprememb pri osnovnem šolstvu v tem mandatu ne načrtujejo, razmišljajo pa o novostih pri organizaciji pouka v prvem triletju in drugačni vlogi nacionalnega preverjanja znanja, so pred kratkim na srečanju s šolskim ministrom Igorjem Lukšičem med drugim izvedeli predstavniki svetov staršev osnovnih šol. Nekateri so prvo zamisel razumeli kot napoved celodnevne šole, ki jo imajo očitno v slabem spominu še iz socialističnih časov, zato niso bili najbolj navdušeni. Ministru so namesto tega predlagali, naj se v vladi raje zavzame za to, da staršem ne bi bilo treba biti toliko časa v službah. Kljub privlačnosti družini prijazne pobude je večji del navzočih 170 predstavnikov staršev iz vse Slovenije razmišljanja o prilagoditvi pouka sodobnemu načinu življenja sprejelo pozitivno, pomisleke so imeli le glede preobremenjenosti otrok. A potrebe po daljšem programu očitno so, saj je število oddelkov podaljšanega bivanja vsako leto večje, po rednem pouku ostaja v šoli skoraj 90 odstotkov učencev nižjih razredov, poudarja generalni direktor direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Boris Černilec. Model nekoliko drugačne organizacije časa še nastaja, razmišljanja pa gredo v smer, da bi se ob 8. uri, po jutranjem varstvu, začel obvezni program, ki bi mu sledil del vsebin razširjenega programa (interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk, ustvarjalno preživljanje prostega časa ...), kar bi trajalo do 14. ure. Nato bi se začel neobvezni del programa – podaljšano bivanje, v okviru katerega bi učenci, kot do zdaj, imeli možnost pisati domače naloge in se samostojno učiti, in še neka oblika popoldanskega varstva. Dokončni predlog spremembe še ni določen, razprava v strokovni javnosti se šele začenja.

»Slišimo ogromno pripomb, da podaljšano bivanje ni dovolj strukturirano, in menim, da je prav, da država za ta čas ponudi kakovostnejši program,« je dejal minister. Problem bodo finance, je priznal. Normativ za sestavljanje oddelkov podaljšanega bivanja je zdaj 30 učencev na enega učitelja, kar je prevelika skupina.

Glede drugačne vloge nacionalnega preverjanje znanja oziroma tako imenovanih ekstercev je Lukšič pojasnil staršem svoje osebno stališče. Po njegovem mnenju bi jih morale na enotnih podlagah voditi šole same in rezultate uporabljati predvsem za preverjanje uspešnosti lastnega dela v odnosu do učnega načrta, uporabe učbenikov in ne nazadnje tudi do izobraževanja učiteljev. Ne bi pa jih smeli gledati kot enega od možnih meril za vpis v srednje šole.

Včeraj so nam odgovorni na šolskem ministrstvu potrdili, da so sprejeli predlog za uvrstitev šolskih skladov na seznam upravičencev do pol odstotka dohodnine. V okviru novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja je že pripravljena rešitev, ki bo to omogočila tudi za pravne osebe javnega prava, torej šolske sklade na javnih šolah, ne le v zasebnih, kot velja zdaj. Po predvidenih rokih sprejemanja novele okrepitve iz tega vira skladi lahko pričakujejo leta 2012, saj je seznam letos že določen.

***

Čeprav se mreža regijskih aktivov svetov staršev širi, nacionalne starševske predstavniške organizacije še nimamo. Ministrstvo pri tej civilni organiziranosti svoje vloge ne vidi, bo pa v bližnji prihodnosti vzpostavilo nacionalni e-forum za izmenjavo mnenj staršev