Prvi korak proti obveznemu prispevku v višini 29 evrov
Odbor za zdravstvo potrdil predloge LMŠ, o solidarnostni lestvici lahko »že jutri«.
Odpri galerijo
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi v LMŠ nadomestili z obveznim pavšalnim prispevkom, ki bi se zbiral na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Minister si je sicer želel, da bi počakali na celostni predlog. FOTO: Foto Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Večji del koalicije je na odboru za zdravstvo s podporo SNS in Levice potrdil predloge LMŠ in spremenil novelo Levice, tako da bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestil obvezni pavšalni prispevek v višini 29 evrov, ki bi se stekal na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). A še preden bi predlog, ki mora sicer prestati tudi glasovanje na plenarni seji, stopil v veljavo 1. januarja 2021, si koalicija obeta dodatne spremembe na tem področju.
Koalicijo pri prvem koraku preoblikovanja, ki naj bi mu sledila še uvedba solidarnostne lestvice, podpirata tako SNS kot Levica. Ne pa tudi koalicijski Desus, kjer si želijo celovito in sistemsko preoblikovanje. Enako željo je bilo na koalicijskih usklajevanjih, ki so potekali še tik pred odborom, slišati še od preostali koalicijskih strank kot tudi ministra za zdravje Aleša Šabedra. Ta je obljubil, da bo celostno prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju javnosti predstavil marca 2020.
A v LMŠ vztrajajo, da je nujno sprejeti prvi korak že zdaj, sicer bodo zaradi različnih pritiskov obtičali. »Imamo eno leto, da se dogovorimo o solidarnostni lestvici. Ta ni pod vprašajem za nobenega od nas,« je izpostavila poslanka LMŠ Jerca Korče in dodala, da se pogovori lahko začnejo »že jutri«. Skladno s koalicijsko idejo bi solidarnostno lestvico in sistemski zakon sprejeli še pred predvideno uveljavitvijo 1. januarja 2021.
Zaradi želje po čim prejšnji uveljavitvi solidarnostne lestvice ter politične igre z Levico so v SD na samem odboru za zdravje predlagali še uvedbo solidarnostne lestvice, po kateri bi bil znesek dajatve določen na podlagi prihodkov zavezancev. Najnižji mesečni prispevek obvezne dajatve – izjema so otroci in šolajoči do dopolnjenega 26. leta – bi znašal 10 evrov, za tiste, ki zaslužijo do vključno letne višine neto minimalne plače, najvišji pa 150 evrov za tiste s petkratnikom povprečne letne neto plače. »Ne gre za PR zgodbo, želimo storiti le korak naprej. Kot smo si zadali v koalicijski pogodbi,« je izpostavila poslanka SD Bojana Muršič in nadaljeval, da bi bilo mogoče predlagano lestvico do plenarne seje državnega zbora še usklajevati. A predlog SD so na koncu podprli le v Levici, pa še tam po besedah koordinatorja Luke Mesca le zato, da »stvari ostanejo odprte«, tako bi do plenarne seje pridobili čas za dodatne spremembe.
Ob koalicijskem hitenju pri preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, ki ga je sprožila samostojna vložitev predloga Levice, pa je direktor ZZZS Marjan Sušelj poslance opozoril, da so v svojih namerah – četudi so dobronamerne – prehitri. Področje po njegovem mnenju terja celovito rešitev ter širok družbeni konsenz. Ob informacijah, ki jih je pridobil med potekom seje odbora za zdravstvo, pa je podvomil tudi v izvedljivost v praksi. Koalicija sicer zatrjuje, da je v primeru uveljavitve le prvega dela preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja tudi ta »vodotesen«.
Koalicijo pri prvem koraku preoblikovanja, ki naj bi mu sledila še uvedba solidarnostne lestvice, podpirata tako SNS kot Levica. Ne pa tudi koalicijski Desus, kjer si želijo celovito in sistemsko preoblikovanje. Enako željo je bilo na koalicijskih usklajevanjih, ki so potekali še tik pred odborom, slišati še od preostali koalicijskih strank kot tudi ministra za zdravje Aleša Šabedra. Ta je obljubil, da bo celostno prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju javnosti predstavil marca 2020.
A v LMŠ vztrajajo, da je nujno sprejeti prvi korak že zdaj, sicer bodo zaradi različnih pritiskov obtičali. »Imamo eno leto, da se dogovorimo o solidarnostni lestvici. Ta ni pod vprašajem za nobenega od nas,« je izpostavila poslanka LMŠ Jerca Korče in dodala, da se pogovori lahko začnejo »že jutri«. Skladno s koalicijsko idejo bi solidarnostno lestvico in sistemski zakon sprejeli še pred predvideno uveljavitvijo 1. januarja 2021.
SD: Ne gre za PR zgodbo
Zaradi želje po čim prejšnji uveljavitvi solidarnostne lestvice ter politične igre z Levico so v SD na samem odboru za zdravje predlagali še uvedbo solidarnostne lestvice, po kateri bi bil znesek dajatve določen na podlagi prihodkov zavezancev. Najnižji mesečni prispevek obvezne dajatve – izjema so otroci in šolajoči do dopolnjenega 26. leta – bi znašal 10 evrov, za tiste, ki zaslužijo do vključno letne višine neto minimalne plače, najvišji pa 150 evrov za tiste s petkratnikom povprečne letne neto plače. »Ne gre za PR zgodbo, želimo storiti le korak naprej. Kot smo si zadali v koalicijski pogodbi,« je izpostavila poslanka SD Bojana Muršič in nadaljeval, da bi bilo mogoče predlagano lestvico do plenarne seje državnega zbora še usklajevati. A predlog SD so na koncu podprli le v Levici, pa še tam po besedah koordinatorja Luke Mesca le zato, da »stvari ostanejo odprte«, tako bi do plenarne seje pridobili čas za dodatne spremembe.
Ob koalicijskem hitenju pri preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, ki ga je sprožila samostojna vložitev predloga Levice, pa je direktor ZZZS Marjan Sušelj poslance opozoril, da so v svojih namerah – četudi so dobronamerne – prehitri. Področje po njegovem mnenju terja celovito rešitev ter širok družbeni konsenz. Ob informacijah, ki jih je pridobil med potekom seje odbora za zdravstvo, pa je podvomil tudi v izvedljivost v praksi. Koalicija sicer zatrjuje, da je v primeru uveljavitve le prvega dela preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja tudi ta »vodotesen«.
