Janša: Uskladili smo izhodišča, Resnica se je odločila, da bo v opoziciji

Državni zbor se je na današnji izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja DZ. V sredo bo stekel drugi krog iskanja mandatarja, v katerem lahko v 14 dneh svojega kandidata poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Janez Janša je v parlamentu danes dejal, da so uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo in da računajo, da bodo vsebine uskladili v tednu dni. Računa, da bi konkretne vsebine pogodbe lahko uskladili v tednu dni, nato sledi kadrovski razrez, je napovedal. Za izvolitev računajo tudi na glasove Resnice, ki pa se je odločila, da ostaja v opoziciji, je dejal.

Stranke trdijo, da gre pri imenih, ki krožijo v javnosti, za špekulacije

Janša je danes v izjavi v DZ pojasnil, da je bila prva faza namenjena temu, da so ugotovili, ali so stranke morebitne koalicije programsko kompatibilne. In to je bil "lažji del posla". Druga faza je usklajevanje konkretnih vsebin koalicijske pogodbe.

»Običajno je to najbolj zahteven del, računamo, da za to potrebujemo najmanj teden dni in če bomo uspešni, potem čaka odločanje na organih strank in če bodo te odločitve pozitivne, steče naslednja faza, to je usklajevanje resorjev in šele potem nastopi faza, ko koalicija predlaga konkretne kandidate, najprej za predsednika vlade, potem celotno vlado v državnem zboru,« je opisal nadaljnje korake.

Izhodišča za koalicijsko pogodbo so sicer poslali vsem strankam, ki so podprle spremembe zakona o vladi, torej trojčku NSi, SLS, Fokus, Demokratom in tudi Resnici. Od slednjih so »dobili nek odgovor, da se pač ta izhodišča v zadostni meri ujemajo z njihovim programom«, je dejal Janša. Kljub temu se je Resnica odločila, da bo v opoziciji. Ker je za izvolitev mandatarja potrebna absolutna večina v DZ, pa Janša pravi, da »za tisti del, kjer pač potrebujemo te glasove, računamo, da se bomo uskladili do zadostne stopnje«.

Janša je ob tem dodal še, da »Slovenska demokratska stranka ne bo sestavljala vlade v tistem dodatku, ko je za izvolitev zadostna relativna večina«.

Izhodišča so opredelili v 20 točkah, ki nakazujejo smer, v kateri bodo poskušali graditi koalicijo, je dejal Janša in dodal, da jih bodo danes objavili na spletni strani SDS. Načelna izhodišča so zelo pomembna, je pa pri njih več manevrskega prostora. »Ko pride potem do konkretnih programskih vsebin po resorjih, je pa tisto bolj zahtevno delo pogajanj in usklajevanj in to nas še čaka,« je dodal. Vsaka stranka ima glede pogajanj svoja pravila, ki jih bodo upoštevali, pravi.

Ob tem je dodal, da njihova ambicija ni narediti koalicijsko pogodbo kot v iztekajočem se mandatu, »kjer so napisali nek spisek želja z bombastičnimi obljubami, od katerih več ali manj ni bilo nič, razen v tistem delu, ki ga je prispevala stranka Levica in je šel v napačno smer«.

»Mi bomo skušali oblikovati koalicijsko pogodbo, kot smo jo doslej že večkrat, ki koalicijske partnerje veže, da to, kar tam piše, prvič razumejo, drugič vedo, kaj je treba narediti za to, da se to uresniči, in tretjič se zavedajo, da bo na tem treba vztrajati in da to ni zgolj neka pot, ki je posuta z rožicami,« je dejal.

Janez Janša pri predsednici republike Nataši Pirc Musar FOTO: Jože Suhadolnik

Predsednica republike je v prvem krogu edina predlagateljica kandidata za predsednika vlade. Kot je pojasnila, je po posvetih s poslanskimi skupinami ugotovila, da se večinska podpora ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati.

V dopisu predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću je zapisala tudi, da se je med in po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin pokazalo, da v tej fazi postopka ni spoštovanja in zaupanja, ki sta nujna za nadaljevanje poštenih posvetovanj. Po opravljenih posvetovanjih tudi ni prejela glasov, potrebnih za izvolitev novega predsednika vlade, relativni zmagovalec volitev, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, pa ji je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati, je navedla.

Po neuspešnem prvem krogu iskanja mandatarja bo drugi krog stekel v sredo. V njem lahko svojega kandidata poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Možni predlagatelji bodo imeli 14 dni časa za vložitev kandidatur, volitve pa se bodo opravile najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka za predložitev kandidatur.

Rok, v katerem je mogoče predlagati kandidate za predsednika vlade, začne torej teči 6. maja in se izteče 19. maja, je na seji pojasnil podpredsednik DZ Danijel Krivec.

V drugem krogu je pričakovati kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše, ki si po spremembi zakona o vladi prizadeva za oblikovanje nove koalicije, čeprav priznava, da ima pomisleke o prevzemu vodenja države v zahtevnih razmerah.

Koalicijo bo po napovedih oblikoval s strankami, ki so podprle spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev s sedanjih 19 krči na 14. Poleg poslancev SDS so za spremembe glasovali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice, ki so tudi pri nekaterih drugih glasovanjih v tem sklicu DZ delovali usklajeno.

Nekatere izmed teh strank so že prejele vsebinska izhodišča za nadaljnja pogajanja. Pogovori pa potekajo brez oči javnosti in v zelo ozkem krogu.

Če v drugem krogu kandidat za mandatarja ni izvoljen, predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve, razen če DZ v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade. Za njegovo izvolitev zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.

Današnja seja FOTO: Jože Suhadolnik

Sajovic: V Resnici se morajo v tem tednu odločiti

Vodja največje poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je danes v DZ izpostavil težavo, ki da jo imajo v DZ. »Še do danes nismo razčistili osnovnega demokratičnega načela, kdo je v poziciji, kdo v opoziciji,« je dejal in dodal, da se morajo v stranki Resnica v tem tednu odločiti, del česa bodo. Na dveh stolih naenkrat se ne bo dalo sedeti, meni.

Če se bodo v Resnici odločili, da ostanejo v opoziciji, potem morajo po mnenju Sajovica »igrati opozicijsko vlogo«. »Opozicija ne podpira mandatarja, opozicija ne prispeva glasov. Če so del opozicije, morajo seveda vrniti mesto predsednika državnega zbora. Mislim, da so stvari jasne, razumljive. Slepomišenja, sprenevedanja, prevar volivk in volivcev je preprosto dovolj,« je bil jasen vodja poslancev Svobode, ki bodo očitno ostali v opoziciji, saj jim vlade ni uspelo sestaviti.

V preteklosti se je sicer že zgodilo, da je parlament vodil poslanec opozicije. Igor Zorčič je namreč med mandatom izstopil iz koalicije, a tisti, ki so ga želeli razrešiti, niso zbrali dovolj glasov za to. »Jasno pa je bilo sporočilo tudi takrat, da je seveda predsednik parlamenta pozicijska funkcija,« je spomnil Sajovic.

Na ločitev med pozicijo in opozicijo so vezane tudi druge funkcije v DZ. Tako, denimo, eno podpredsedniško mesto pripada največji opozicijski skupini. Kot je danes dejal Sajovic, bo Svoboda predlagala kandidata za podpredsednika DZ, ko se stvari izčistijo. Tudi v nadzornih komisijah DZ, komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb večina in predsedovanje »pripada jasni opoziciji«, je dejal.

Ustanovna seja državnega zbora FOTO: Blaž Samec

Po njegovih besedah je ta razmejitev torej osnovni, demokratični, tudi ustavni standard, »vse drugo je ribarjenje v kalnem in sprenevedanje«. Ob tem pa obstajajo številna področja, kjer so tako poslanci koalicije kot opozicije v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti našli skupni, enotni jezik, je dejal Sajovic in izpostavil področja varnosti in zdravstva.

Ko gre za prihajajoče odločanje o interventnem omnibus zakonu, ki so ga pripravile tri poslanske skupine NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica in naj bi naslavljal ukrepe za reševanje prihajajoče krize, pa Sajovic pravi, da je »kanček odločitev lahko tak, o katerih smo se pripravljeni pogovarjati, to so zagotovo košarica, tudi status normirancev in espejev, večina odločitev pa je slabih, jim nasprotujemo in zakona nikakor ne bomo podprli«.

Glede vloge prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba pa je Sajovic dejal, da ta v DZ opravlja svoje delo. »Ljudje so nam zaupali 29 mandatov, torej njihovo sporočilo je jasno, da je na teh volitvah, kar se tiče posameznih strank, program in lista, ki jo je vodil trenutni predsednik vlade Robert Golob, dobila večino in to je zaveza, ki zahteva tudi dejanja. In prepričan sem, da bo naš predsednik tudi tako ravnal, in mislim, da je to tudi večkrat jasno in glasno povedal, da se nikamor ne umika,« je dejal na špekulacije, da bi se Golob utegnil sčasoma umakniti iz DZ.