Pol milijona evrov plače prvega moža NLB?

Lahovnikov zakon: Po privatizaciji banke so se začeli pogovori o zvišanju plače predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku.
Fotografija: Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak bije plat zvona za povišanje svoje plače. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak bije plat zvona za povišanje svoje plače. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Po neuradnih informacijah je prvi mož banke nadzornemu svetu predlagal, da njegova letna plača doseže 500.000 evrov bruto. Toliko naj bi znašali prejemki predsednikov uprav primerljivih finančnih ustanov, na primer matične banke v skupini Addiko, ki deluje na podobnih trgih kot NLB, le da je pol manjša in sistemsko manj pomembna.



Pogovori o zvišanju plače sicer potekajo že nekaj časa, saj je Blaž Brodnjak o njih govoril že v decembrskem intervjuju za Sobotno prilogo. »To je stvar dialoga z nadzornim svetom. Ta še poteka in verjamem v razplet, ki bo v vzajemno korist in zadovoljstvo,« je povedal tedaj. Po naših informacijah so v banki že naročili analizo prejemkov primerljivih finančnih ustanov, na temelju katere naj bi bila sprejeta odločitev o novi plači prvega moža NLB. Ne Brodnjak in ne nadzorni svet, s katerim se bo moral bančnik dogovoriti o svoji plači v prihodnje, teh pogovorov ne želijo komentirati.

Po zadnjih javno objavljenih podatkih letnega poročila banke za leto 2017, novejših za lansko leto namreč ni in jih v banki tudi še ne želijo razkriti, čeprav bistvenih sprememb po naših informacijah ni bilo, je predsednik uprave NLB na leto prejel dobrih 163.000 evrov bruto. To je, na primer, za več kot 60.000 manj kot prejema vodilni v Hranilnici Lon, ki ima tudi nekajkrat nižjo bilančno vsoto od NLB. Kot je mogoče izračunati na temelju objavljenih plač vodstva NKBM, druge največje banke v državi, prejema Brodnjak na mesec okoli dvajset tisočakov manj kot njegovi kolegi v upravi te banke, poleg tega ima NKBM dvakrat nižjo bilančno vsoto kot NLB.
Po analizi družbe Deloitte Slovenija, objavljeni konec lanskega leta, so bruto prejemki članov uprav borznih družb leta 2017 povprečno znašali 216.893 evrov.

FOTO: Roman Šipić/Delo
FOTO: Roman Šipić/Delo




Brodnjakova plača je bila do privatizacije NLB pod primežem tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki je bil sprejet leta 2010 in, kot je znano, omejil plače direktorjev družb v državni lasti ter vzpostavil določeno uravnilovko. Vanj se je v preteklosti že »zaletaval« minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in na pobudo bančnikov ter s podporo SMC poskušal zakon novelirati, a v SD in Desusu, koalicijskih strankah Cerarjeve vlade, spremembam niso bili naklonjeni.
 

Lahovnik se ne želi izreči

Brodnjak je bil že v preteklosti kritičen do Lahovnikovega zakona in je ocenjeval, da v Sloveniji nekateri očitno ocenjujejo, da pomembna podjetja lahko vodijo podplačani ljudje, v mednarodni finančni industriji pa je kristalno jasno, da menedžerji od lastnikov družb, ki jih vodijo, lahko pričakujejo tržno višino in strukturo plač, ker si ne morejo privoščiti, da bi njihove naložbe upravljali inferiorni kadri. Matej Lahovnik, nekdanji minister za gospodarstvo v Pahorjevi vladi, je očitke o škodljivosti zakona ves čas zavračal. Pojasnjeval je, da je bil zakon uveden zaradi ekscesno visokih prejemkov. Takratna uprava NLB si je izplačevala milijonske nagrade, v nekaterih državnih podjetjih pa so mesečne plače znašale tudi 30.000 oziroma 40.000 evrov. Ocenjeval je, da je regulacija na področju prejemkov v državnih podjetjih nujna, prejemki vodstev pa naj bi bili tudi »družbeno sprejemljivi«. Včeraj se Lahovnik ni želel izreči o svoji oceni, kakšna plača bi bila v novih razmerah, privatizirani NLB, za vodstvo banke primerna. »Novi lastniki banke oziroma v njihovem imenu nadzorni svet bo določil, kaj se jim zdi primerno,« je bil redkobeseden nekdanji minister za gospodarstvo.

Komentarji: