Bolnika sprejeli z znaki meningitisa, izkazalo se je, da ima virus Zahodnega Nila

Okuženo osebo je komar pičil v osrednjeslovenski regiji, po bolnišničnem zdravljenju je že doma. Okužba ni nalezljiva med ljudmi, razen s transfuzijo krvi.

Objavljeno
04. september 2018 10.15
Posodobljeno
04. september 2018 15.55
Virus se na človeka prenaša večinoma preko pika okuženega komarja. Ti se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni, pojasnjujejo na NIJZ. FOTO: Shutterstock
Milena Zupanič, M.K., STA
Milena Zupanič, M.K., STA
Letos je bilo v Sloveniji testiranih več kot 30 bolnikov zaradi suma, da so okuženi z virusom Zahodnega Nila. Okužbo so potrdili pri eni osebi, ki je bila hospitalizirana, a je tudi že odpuščena v domačo oskrbo, saj se ji je stanje izboljšalo, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V okviru sistematičnega epidemiološkega spremljanja okužb z virusom Zahodnega Nila je to prvi in do sedaj edini primer okužbe v Osrednje-slovenski regiji, so še navedli. Pri ostalih sumih so okužbo z ustreznim mikrobiološkim testiranjem izključili.

Kot je v izjavi za medije pojasnila zdravnica Mateja Logar z infekcijske klinike, je bil bolnik sprejet zaradi znakov meningitisa. Ko pri njem niso potrdili najpogostejših vzrokov, so razširili diagnostiko in potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila.
Potek bolezni pri bolniku, ki se je okužil po piku komarja, je po njenih besedah sorazmerno ugoden, čeprav še ne morejo zagotovo napovedati, kako bo z njegovim okrevanjem. "Zaenkrat pa ne kaže, da bi šlo za zelo zelo hud potek," je dodala.

"Potrditev primera okužbe z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji je skladna s pričakovanji, saj se že več kot mesec dni pojavlja v nekaterih mejnih regijah sosednjih držav," so navedli. Podatki, ki jih zbira Evropski center za spremljanje in preprečevanje bolezni kažejo, da je letošnja sezona te vektorsko prenosljive bolezni intenzivna.

Kot je v izjavi za medije dejala Maja Sočan iz NIJZ, pa to ni prvi primer virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. En primer so zabeležili leta 2013, še enega pa 2017, a so takrat ugotovili, da se obolela oseba ni okužila v Sloveniji, ampak v Grčiji. "Tako da lahko govorimo šele o drugem našem primeru, ki se je okužil znotraj države," je dodala. A po navedbah Logarjeve obstaja tudi možnost, da se ni okužil v Sloveniji, pač pa na Hrvaškem, kjer je bil v času inkubacijske dobe.

Sočanova je povedala še, da monitoringa komarjev v Sloveniji ni, saj je okužba izjemno redka. Zaradi klimatskih sprememb bi bilo možno, da se bodo vektorsko prenosljive okužbe - to so okužbe, ki jih prenaša mrčes - povečevale tudi v Sloveniji. V tem primeru bo testiranje krvodajalcev smiselno, prav tako monitoring komarjev, a je zanj potrebno znanje in denar.
 

Do konca avgusta je v državah EU zbolelo več kot 700 ljudi


V Sloveniji sicer temu virusu posvečajo vso potrebno pozornost, saj se je zaradi pojavljanje primerov okužb ob slovensko-italijanski meji, slovensko-hrvaški meji in v drugih balkanskih državah, predvsem v Srbiji, tveganje in možnost pojava te bolezni v Sloveniji povečevala. Letos je v Sloveniji bližnjih državah za virusom zbolelo že več kot 700 ljudi, samo v Srbiji je umrlo več kot 20 ljudi. Odziv pristojnih služb v Sloveniji temelji na oceni tveganja, ki upošteva razširjenost in intenziteto zbolevanja v Sloveniji in sosednjih regijah. Pomemben element načrta odzivanja je zagotavljanje varne preskrbe s krvjo, saj je virus Zahodnega Nila krajši čas, to je od enega do 11 dni, povečini pa od enega do treh dni, prisoten v krvi okužene osebe tudi, če okužena oseba nima bolezenskih znakov.

Večina - kar 80 odstotkov ljudi, ki jih piči okuženi komar - ne zboli. Približno petina okuženih zboli z vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčnega sistema ima manj kot odstotek okuženih. Večina je starejših od 65 let in kronično bolnih. Izjemoma bolnik lahko tudi umre.


Večina okuženih ne zboli, ob vsakem piku še ni treba k zdravniku


Večina - kar 80 odstotkov ljudi, ki jih piči okuženi komar - ne zboli. Samo približno petina okuženih zboli z vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčnega sistema, ki se odrazi kot meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganovine) ima manj kot en odstotek okuženih. Izjemoma lahko bolnik umre. Večina bolnikov s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema je starejših od 65 let in kronično bolnih, pojasnjujejo na NIJZ. Znaki okužbe se pojavijo do 15 dni po piku komarja, v večini pa v treh do šestih dneh po piku. Bolnike zdravijo tako, da se jim blaži simptome, kot so glavobol in povišana telesna temperatura, v hujših primerih se podpre življenjsko pomembne organe.

"Po vsakem piku komarja vsekakor ni treba k zdravniku," ob tem pravi zdravnica Logarjeva z infekcijske klinike. Je pa to smiselno storiti, če se pojavijo težave, značilne za meningitis, torej močan glavobol, vročina in bruhanje.

Na infekcijski kliniki sicer ne pričakujejo, da bi bil potek bolezni pri bolnikih z virusom Zahodnega Nila bistveno težji kot pri bolnikih s klopnim meningitisom. Če bi prišlo do povečanega števila takšnih bolnikov, so na infekcijski kliniki na to pripravljeni, čeprav bi jim zaradi kroničnega pomanjkanja prostora to povzročilo nekaj težav, je še dodala Logarjeva.

image
Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev. FOTO: Shutterstock

 

Najboljša zaščita je preventiva


Kot pravijo pri NIJZ, je najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, preprečevanje pikov komarjev. NIJZ še svetuje, da nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja, to je zjutraj in pozno popoldan, uporabljamo sredstva za zaščito proti komarjem, preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem, poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev. To naredimo tako, da nimamo nezaprte zaloge vode za zalivanje vrta in rož, zastale vode v vazah, podstavkih za rože, zamašenih žlebovih.