Tiskane izdaje
Nova Gorica, Gorica – Novogoriška občina je že leta 2006 kot prva v državi po evropskih smernicah pripravila svoj načrt trajnostne mobilnosti, včeraj pa so predstavili še končni predlog celostne prometne strategije za območje šestih občin na Goriškem in sosednje občine Gorica. To je pilotni projekt v slovenskem merilu, po katerem bi se v prihodnje lahko zgledovale tudi druge regije.
Kot je znano, imajo največ avtomobilov na prebivalca v državi prav na Goriškem. Na tisoč prebivalcev jim namreč pripada skoraj šeststo avtomobilov, medtem ko je slovensko povprečje okrog petsto, s čimer smo že davno prehiteli Dansko, Veliko Britanijo ali Avstrijo. Zato v tem delu Slovenije že nekaj časa intenzivno razmišljajo, kako zmanjšati količino pločevine in povečati kakovost bivanja.
Majhne občine ne načrtujejo trajnostno
Vodja službe za okolje in prostor na novogoriški občini Vanda Mezgec opaža, da je bilo od leta 2006 na področju trajnostne mobilnosti narejenih več pozitivnih premikov, zdaj pa se nameravajo sistematično in celovito lotiti tudi reševanja problematike prometa na širšem območju občin Nova Gorica, Gorica, Šempeter - Vrtojba, Renče - Vogrsko, Miren - Kostanjevica, Kanal in Brda. »V vseh omenjenih občinah, ki v projektu sodelujejo, so bili opravljeni intervjuji s tistimi, ki o prometu tako ali drugače odločajo, pripravili smo več delavnic znotraj stroke, hkrati pa ugotovili, da je treba na tem področju ozavestiti tudi uprave občin. Majhne občine o tem največkrat ne razmišljajo. Področji planiranja in trajnostnega načrtovanja nista med njihovimi prioritetami, pa tudi v večjih občinah sta ti dve vprašanji največkrat zapostavljeni,« meni.
Tako v občini Nova Gorica kot v sosednji Gorici bodo letos novelirali lokalno strategijo in prometne načrte, Marco Marmotti, urbanist sosednje občine Gorica, pa pravi, da bi kot prioritete morali izpostaviti predvsem širjenje mreže kolesarskih poti in javnega prevoza. »Nova Gorica, Gorica in Šempeter predstavljajo somestje, v katerem bi morala biti v še večji meri zagotovljena pogostost javnega prevoza. Sicer pa smo v zgodovinskem središču Gorice do zdaj nekaj ulic že popolnoma zaprli za promet, čeprav na peš cone trgovci ne gledajo ravno z naklonjenostjo. Toda izkušnje iz drugih evropskih mest govorijo o nasprotnem,« poudarja.
Za pešce in kolesarje, ne avtomobile
Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta Slovenije, kjer so tudi pripravili predlog celostne prometne strategije čezmejnega območja, pa je prepričan, da se morajo občine v prihodnje usmeriti v spremenjen sistem načrtovanja, spodbujanje hoje, kolesarjenja in javnega potniškega prometa, hkrati pa doseči spremembo navad prebivalcev pri uporabi avtomobilov. Predlog prometne strategije bo zdaj v javni razpravi, Mladenovič pa pričakuje, da jo bodo nekatere občine na Goriškem potrdile do konca leta.
»Za ukrepe v prometu občine že zdaj namenjajo precej denarja. Če bi denar iz proračunov namesto v gradnjo dragih infrastruktur, novih cest in parkirišč preusmerile v gradnjo kolesarskih stez, bi cilje iz strategije hitro dosegli,« pravi. Hkrati priznava, da se spremembe na tem področju ne dogajajo hitro. »Tudi v Copenhagnu so imeli v sedemdesetih letih veliko avtomobilov in prometa. Za Goriško je kolesarjenje v prihodnje velik potencial, saj je okolje zanj bolj primerno kot, denimo, v Ljubljani. Vzpostaviti je treba le ustrezno klimo v družbi, ki bo temu naklonjena,« meni.
Gorici brez skupne izposoje mestnih koles
Dodaja še, da bo ministrstvo za infrastrukturo in prostor predvidoma v letu dni pripravilo razpise za izvedbo ukrepov iz celostnih prometnih strategij. »Brezplačni avtobusni prevoz je že zdaj pozitivni primer čezmejne prometne prakse, ki bi ga bilo treba še bolj promovirati. Ponesrečen pa je bil poskus vzpostavitve skupne izposoje mestnih koles,« ocenjuje.
