Prvič redni nadzor lobistov

Ljubljana - Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga je včeraj na izredni seji sprejel državni zbor, bo nadomestil neustavni zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in zakon o preprečevanju korupcije, ki se je uporabljal doslej. Zakon poleg že znanega nadzora premoženja funkcionarjev uvaja zaščito prijaviteljev korupcije, nadzor lobiranja in ponovno izdelavo načrtov integritete v državnih in lokalnih organih.

Z zakonom postaja Komisija za preprečevanje korupcije neodvisen državni organ, ki bo imel le tri funkcionarje - predsednika in dva namestnika - namesto dosedanjih petih. Na predlog izbirne komisije, v kateri bodo predstavniki vlade, državnega zbora, sodnega sveta, uradniškega sveta in neprofitne organizacije s tega področja, jih bo imenoval predsednik republike. Nadzor nad delom komisije pa bo opravljal državni zbor, ki bo nadziral tudi premoženjsko stanje, sprejemanje daril, nasprotje interesov ter nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo.

Komisija bo, kot doslej, izdajala načelna mnenja, s katerimi bo najprej seznanjena oseba, ki bo obravnavana in bo imela možnost za pojasnila, in šele nato javnost. Identiteta prijaviteljev korupcije ostaja tajna. Če bo komisija ocenila, da prijavitelji korupcije oziroma njihovi družinski člani potrebujejo posebno zaščito, bo generalnemu državnemu tožilcu lahko podala predlog za izvedbo nujnih zaščitnih ukrepov.

Pravilo in kopica izjem

Zakon določa, da poklicni funkcionarji ne smejo opravljati poklicne dejavnosti, namenjene pridobivanju prihodka. Izvzeti so pedagoška, znanstvena, raziskovalna, umetniška, kulturna, športna in publicistična dejavnost ter vodenje kmetije. Poklicni funkcionar tudi ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Prepoved velja tudi za nepoklicne župane in podžupane.

Prepoved poslovanja z državo bo veljala za vse funkcionarje, ki imajo več kot pet odstotkov lastništva v posameznem podjetju. Dolžnost prijave premoženja bo veljala za poklicne funkcionarje, nepoklicne župane in podžupane, uradnike na položaju, poslovodje in osebe, odgovorne za javna naročila. Podatki o premoženjskem stanju funkcionarjev bodo javno dostopni v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje, pridobljeno med opravljanjem javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije. Vsem, ki ne bodo prijavili premoženja, bo delodajalec dolžan vsak mesec znižati osnovno plačo za deset odstotkov.

Komisija bo prekrškovni organ

Zakon prvič ureja področje lobiranja, ki ga bodo lahko opravljali le registrirani lobisti. Komisiji bodo dolžni vsako leto poročati o svojem delu. Navesti bodo morali, pri kom vse so lobirali, za koga so lobirali in višino plačila, ki so ga za to prejeli. Funkcionarjem pa bo prepovedano opravljanje te dejavnosti še dve leti po prenehanju funkcije. Znova je uvedena dolžnost izdelave načrtov integritete za vse državne organe, agencije, zavode in sklade.

Komisija z zakonom postaja prekrškovni organ. Zagrožene globe so od 400 pa vse do 4000 evrov za fizične osebe in do 100.000 evrov za pravne. Zakon še določa, da bo sedanja komisija, ki ji predseduje Drago Kos, opravljala delo do izteka mandata konec septembra letos. Njeni funkcionarji ne bodo smeli znova kandidirati za funkcijo v novi komisiji.

Iz petkove tiskane izdaje Dela