Prvič v 160-letni zgodovini v Sloveniji več moških kot žensk
Število prebivalcev in prebivalk naj bi se povečevalo približno do leta 2023, nato naj bi začelo upadati. V naslednjih desetletjih naj bi se zelo spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije.
Odpri galerijo
31,8 milijarde evrov je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države. FOTO: Jure Eržen/Delo
Statistični urad RS ob koncu leta redno objavlja najnovejše uradne statistične podatke o stanju v državi. Tudi letos so na kup zbrali nekaj najbolj zanimivih številk, podatkov, dejstev o letu, ki se je izteklo.
Prebivalstvo Slovenije je 1. julija 2019 sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk, skupaj 2.089.310 prebivalcev in prebivalk. Prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu na sedanjem ozemlju Slovenije, je bilo med prebivalci in prebivalkami več moških kot žensk. Táko številčno razmerje med spoloma je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk. Med državami članicami EU-28 je več moških kot žensk le še med prebivalstvom Švedske, Malte in Luksemburga.
Število prebivalcev in prebivalk Slovenije naj bi se po projekcijah povečevalo približno do leta 2023, nato naj bi začelo počasi upadati. V naslednjih desetletjih naj bi se zelo spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. V 2018 so bili prebivalci in prebivalke, stari 65 ali več let, 19,4 odstotkov celotnega prebivalstva; do 2055 naj bi se delež povečal na skoraj 32 odstotkov, do 2100 pa na nekaj več kot 31 odsotkov.
Stopnja anketne brezposelnosti je bila v 3. četrtletju 2019 4,8-odstotna; to je bila ena nižjih vrednosti tega podatka po letu 2008, ko je bila najnižja (v 3. četrtletju 2008: 4,1-odstotna).
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2019 je bila nominalno za 4,3 odstotke, realno (tj. ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) pa za 2,6 odstotka višja kot za isto obdobje prejšnjega leta. Če bi se taka rast plač nadaljevala do konca 2019, bi bila to najvišja rast plač v zadnjih 10 letih. Povprečna bruto plača za september 2019 je znašala 1.712,11 evra.
Gospodarsko razpoloženje se je v 2019 precej poslabšalo; vrednost tega kazalnika je bila v Sloveniji nazadnje tako nizka konec 2014. Podobno je bilo tudi v celotni EU-28, le da je bil upad v povprečju še nekoliko nižji kot v Sloveniji. Pri nas je po podatkih Sursa zaupanje potrošnikov v zadnjem letu (november 2018– november 2019) najbolj upadlo v gradbeništvu; v trgovini na drobno je na začetku leta še naraščalo, v zadnjih mesecih pa je tudi v tej dejavnosti nekoliko upadlo.
40 odstotkov celotne površine njiv je bilo v 2019 posejane s koruzo. Pridelek koruze za zrnje bo po pričakovanjih približno tak kot v 2018. Šest odstotkov celotne površine njiv je bilo posejane s pšenico, našim najpomembnejšim krušnim žitom. Pridelek pšenice v 2019 je bil največji pridelek v zadnjih 20 letih. Za 30 odstotkov je bil pridelek hmelja v 2019 lažji od pridelka v 2018.
Slabši letošnji pridelek hmelja v primerjavi z lanskim je bil v glavnem posledica manj ugodnih vremenskih razmer (nižjih temperatur in toče). 108.000 ton je v 2019 tehtal pridelek grozdja, kar je 15 odstotkov manj kot v 2018. Za šest odstotkov naj bila po prvi oceni vrednost kmetijske proizvodnje v 2019 nižja kot v 2018. Znašala naj bi 1.320 milijonov evrov.
V turističnih nastanitvenih obratih je bilo do konca septembra 2019 zabeleženih več kot pet milijonov prihodov turistov (tujih skoraj štiri milijone, domačih nekaj več kot milijon) in nekaj več kot 13 milijonov njihovih prenočitev (tuji turisti so jih ustvarili 9,6 milijona, domači 3,5 milijona).
Od januarja do konca novembra 2019 so se cene v povprečju zvišale za dva odstotka, od novembra 2018 do novembra 2019 (v enem letu) pa za 1,4 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,4 odstotka) ter višje cene raznovrstnega blaga in storitev (predvsem za 14 odstotkov dražje zdravstveno zavarovanje), blažile pa so jo predvsem nižje cene goriv in energije (za dva odstotka).
Spletno nakupovanje narašča Spletno nakupovanje še vedno narašča. Vsaj en spletni nakup je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v prvem četrtletju 2019 opravilo 56 odstotkov oseb (16–74 let). 43 odstotkov e-kupcev je prek spleta kupovalo oblačila, športno opremo ali obutev. 37 odstotkov e-kupcev je prek spleta kupovalo dobrine za gospodinjstvo (belo tehniko, pohištvo itd.). 31 odstotkov e-kupcev je prek spleta rezerviralo počitniške aranžmaje ali nastanitve. 24 odstotkov e-kupcev je prek spleta kupilo letalske karte ali organiziralo prevoze (najem avtomobila, GoOpti ipd.).
Gospodarska rast se je po naglem naraščanju v prejšnjih letih in potem ko je obseg bruto domačega proizvoda v 2017 presegel najvišjo predkrizno vrednost iz leta 2008, umirjala. V prvih treh četrtletjih leta 2019 se je obseg bruto domačega proizvoda glede na isto obdobje prejšnjega leta povečal za 2,7 odstotka, kar je bilo zmernejše povečanje kot v zadnjih letih, vendar še vedno višje od evropskega povprečja.
31,8 milijarde evrov je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države. 15.259 evrov je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države na prebivalca Slovenije. 68 odstotkov je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države v deležu BDP. Za tri odstotke nižji je bil dolg države v deležu BDP ob koncu prvega polletja 2019 kot konec leta 2018. Za 13 odstotnih točk nižji je bil dolg Slovenije ob koncu prvega polletja 2019 od povprečja EU-28 (80 odstotkov BDP).
Prebivalstvo Slovenije je 1. julija 2019 sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk, skupaj 2.089.310 prebivalcev in prebivalk. Prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu na sedanjem ozemlju Slovenije, je bilo med prebivalci in prebivalkami več moških kot žensk. Táko številčno razmerje med spoloma je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk. Med državami članicami EU-28 je več moških kot žensk le še med prebivalstvom Švedske, Malte in Luksemburga.
Število prebivalcev in prebivalk Slovenije naj bi se po projekcijah povečevalo približno do leta 2023, nato naj bi začelo počasi upadati. V naslednjih desetletjih naj bi se zelo spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. V 2018 so bili prebivalci in prebivalke, stari 65 ali več let, 19,4 odstotkov celotnega prebivalstva; do 2055 naj bi se delež povečal na skoraj 32 odstotkov, do 2100 pa na nekaj več kot 31 odsotkov.
Povprečna bruto plača 1700 evrov
Stopnja anketne brezposelnosti je bila v 3. četrtletju 2019 4,8-odstotna; to je bila ena nižjih vrednosti tega podatka po letu 2008, ko je bila najnižja (v 3. četrtletju 2008: 4,1-odstotna).
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2019 je bila nominalno za 4,3 odstotke, realno (tj. ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) pa za 2,6 odstotka višja kot za isto obdobje prejšnjega leta. Če bi se taka rast plač nadaljevala do konca 2019, bi bila to najvišja rast plač v zadnjih 10 letih. Povprečna bruto plača za september 2019 je znašala 1.712,11 evra.
Gospodarsko razpoloženje se je v 2019 precej poslabšalo; vrednost tega kazalnika je bila v Sloveniji nazadnje tako nizka konec 2014. Podobno je bilo tudi v celotni EU-28, le da je bil upad v povprečju še nekoliko nižji kot v Sloveniji. Pri nas je po podatkih Sursa zaupanje potrošnikov v zadnjem letu (november 2018– november 2019) najbolj upadlo v gradbeništvu; v trgovini na drobno je na začetku leta še naraščalo, v zadnjih mesecih pa je tudi v tej dejavnosti nekoliko upadlo.
V prvih treh četrtletjih leta 2019 se je obseg bruto domačega proizvoda glede na isto obdobje prejšnjega leta povečal za 2,7 odstotka. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Pridelek žita večji, pridelek sadja manjši kot v 2018
40 odstotkov celotne površine njiv je bilo v 2019 posejane s koruzo. Pridelek koruze za zrnje bo po pričakovanjih približno tak kot v 2018. Šest odstotkov celotne površine njiv je bilo posejane s pšenico, našim najpomembnejšim krušnim žitom. Pridelek pšenice v 2019 je bil največji pridelek v zadnjih 20 letih. Za 30 odstotkov je bil pridelek hmelja v 2019 lažji od pridelka v 2018.
Slabši letošnji pridelek hmelja v primerjavi z lanskim je bil v glavnem posledica manj ugodnih vremenskih razmer (nižjih temperatur in toče). 108.000 ton je v 2019 tehtal pridelek grozdja, kar je 15 odstotkov manj kot v 2018. Za šest odstotkov naj bila po prvi oceni vrednost kmetijske proizvodnje v 2019 nižja kot v 2018. Znašala naj bi 1.320 milijonov evrov.
V turističnih nastanitvenih obratih je bilo do konca septembra 2019 zabeleženih več kot pet milijonov prihodov turistov (tujih skoraj štiri milijone, domačih nekaj več kot milijon) in nekaj več kot 13 milijonov njihovih prenočitev (tuji turisti so jih ustvarili 9,6 milijona, domači 3,5 milijona).
Prenočitve tujih turistov po državah nad 250.000 obiskovalci. Infografika
Od januarja do konca novembra 2019 so se cene v povprečju zvišale za dva odstotka, od novembra 2018 do novembra 2019 (v enem letu) pa za 1,4 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,4 odstotka) ter višje cene raznovrstnega blaga in storitev (predvsem za 14 odstotkov dražje zdravstveno zavarovanje), blažile pa so jo predvsem nižje cene goriv in energije (za dva odstotka).
Spletno nakupovanje narašča Spletno nakupovanje še vedno narašča. Vsaj en spletni nakup je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v prvem četrtletju 2019 opravilo 56 odstotkov oseb (16–74 let). 43 odstotkov e-kupcev je prek spleta kupovalo oblačila, športno opremo ali obutev. 37 odstotkov e-kupcev je prek spleta kupovalo dobrine za gospodinjstvo (belo tehniko, pohištvo itd.). 31 odstotkov e-kupcev je prek spleta rezerviralo počitniške aranžmaje ali nastanitve. 24 odstotkov e-kupcev je prek spleta kupilo letalske karte ali organiziralo prevoze (najem avtomobila, GoOpti ipd.).
Število prebivalcev in prebivalk Slovenije naj bi se po projekcijah povečevalo približno do leta 2023. FOTO: Jure Eržen/Delo
Gospodarska rast nad evropskim povprečjem
Gospodarska rast se je po naglem naraščanju v prejšnjih letih in potem ko je obseg bruto domačega proizvoda v 2017 presegel najvišjo predkrizno vrednost iz leta 2008, umirjala. V prvih treh četrtletjih leta 2019 se je obseg bruto domačega proizvoda glede na isto obdobje prejšnjega leta povečal za 2,7 odstotka, kar je bilo zmernejše povečanje kot v zadnjih letih, vendar še vedno višje od evropskega povprečja.
31,8 milijarde evrov je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države. 15.259 evrov je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države na prebivalca Slovenije. 68 odstotkov je ob koncu prvega polletja 2019 znašal dolg države v deležu BDP. Za tri odstotke nižji je bil dolg države v deležu BDP ob koncu prvega polletja 2019 kot konec leta 2018. Za 13 odstotnih točk nižji je bil dolg Slovenije ob koncu prvega polletja 2019 od povprečja EU-28 (80 odstotkov BDP).
