Ptiči niso idioti

Tehtanje, kakšni posegi v naravo so sprejemljivi, je nujno. Toda merila, ocene in mnenja glede potencialne škode niso vselej enaki. Najpogosteje so si celo povsem nasprotni. Tolminci in Volčani bi, denimo, imeli brv čez Sočo, pa je zavod za varstvo narave ne dovoli zaradi redkih in menda ogroženih ptičev. Brv bi z navezovalno potjo namreč zarezala v gozdiček in živali zmotila pri gnezdenju in žvrgolenju. Verjetno. Toliko, da bi vrtna penica, mali detel, vijeglavka, rjavi srakoper in mali deževnik ter mali martinec in veliki žagar protestno zavpili in odšli kakšnih sto metrov stran v novo okolje? Malo verjetno.

To pa zato, ker zavod za varstvo narave ne pove ali (si) prizna, da je desni poplavni breg Soče pri Tolminu že degradiran. Nikakor ne uničen, toda človeški vpliv je viden. Poleg tega je območje precej majhno, da se čudim, kako vsa ta pisana paleta ptičkov tam sploh lahko najde svoj prostor pod soncem. Verjetno bi bilo na mestu omeniti, da območje preči tudi visokonapetostni daljnovod, ki zahteva redne poseke pod žicami. Zavod vztraja, da bi brv negativno vplivala na habitat v poplavnem logu, kjer da ni uradnih sprehajalnih poti. Kar kakopak ne pomeni, da ni neuradnih. In teh je dovolj za naključne sprehajalce, redne obiskovalce ter celo za avtomobile in traktorje. Bližina vse bolj obleganega poletnega družabno-športnega centra bo pritisk na območje samo še povečala.

Morebiti še najbolj pomembno pa je dejstvo, da je gozdiček dolga leta gostil vojaške boje z barvnimi kroglicami. Pa dejavnost ni bila organizirana na črno, kot so mnogi radi verjeli, temveč je za paintball dovoljenje izdalo okoljsko ministrstvo. Okoljski inšpektor je ob nekem obisku sicer nemalo presenečen videl dokument, ki je načeloma dovoljeval sto in eno vragolijo več v primerjavi s sprehajalci, ki bi uporabljali brv in tam bližnje poti. Leta 2012 je zavod za varstvo narave ukrepal, vojskovanje ob Soči pa odtlej ni več dovoljeno. Ampak bolj kakor dovoljenje je pomembno dejstvo, da očitno večletni streljaški boji kavbojcev in indijancev v tistih gozdičkih penici, vijeglavki, detlu, srakoperju, deževniku in žagarju niso obrnili njihove dnevne sobe na glavo.

Edino relevantno vprašanje je zgolj to, ali bi brv z dostopnimi potmi poleg vsega že naštetega usodno vplivala na ptičje življenje v poplavnem logu desnega brega Soče pri Tolminu. Zavod za varstvo narave temu pritrjuje, toda stanje in dogajanja na terenu kažejo drugo sliko. Takšno, da je možno sobivanje čudovitih ptic in človeških prostočasnih vragolij v dokaj neokrnjeni naravi na mestnem obrobju. Ptiči namreč niso idioti, da bi gnezdili na brvi ali na obstoječih – neuradnih – poteh. Dovolj jim je varen odmik, vrvež pa jih očitno ne moti preveč. V nasprotnem primeru bi že zdavnaj odleteli. Naravovarstvo da, toda z razumevanjem tudi do ljudi, ne zgolj ptic.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.