Ptičja gripa: kokoši zaprte, jajca še vedno iz proste reje

Ljubljana – Ptičja gripa je prinesla obvezno zadrževanje in hranjenje perutnine v zaprtih objektih ali pokritih ograjenih prostorih, kar morajo upoštevati tudi rejci perutnine iz sistema proste in ekološke reje. Kaj ta ukrep pomeni zanje in potrošnike, ki za jajca in meso z oznakama bio in prosta reja plačujejo več?

V Sloveniji je registriranih 106 gospodarstev s 142 hlevi, v katerih redijo malo več kot milijon kokoši nesnic. Te, če upoštevamo povprečno 75-odstotno letno nesnost, znesejo okoli 310 milijonov jajc. Le majhen delež nesnic je vključenih v sistema proste in ekološke reje. Prvih je po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) 14.000, na leto znesejo okoli tri milijone jajc in pol. V sistemu ekološke reje jedilnih jajc je 24.000 kokoši, te pa na leto znesejo dobrih šest milijonov jajc. Tudi pri reji perutnine za meso ekološka reja pomeni le majhen delež celotne reje pitovne perutnine. Zanjo je registriranih 74 rej.

Rejci, ki se zavežejo prosti in/ali ekološki reji, morajo živalim omogočiti ločen prostor za valjenje jajc in ločen prostor z nastiljem, bistveno pa je, da imajo na razpolago stalen dostop iz hleva na pašnik. Ekološka reja poleg tega za vsako kokoš ali piščanca zahteva nekoliko več prostora v hlevu in na pašniku kot običajni baterijska in hlevska reja, ekološko krmo in omejitve pri zdravljenju z veterinarskimi zdravili.

Zadrževanje v hlevu živalim ne omejuje svobode gibanja

»Delamo po navodilih veterinarske inšpekcije. Kokoši so do nadaljnjega oziroma do preklica ukrepov zaprte v hlevih, krmo in vodo imajo v zaprtih prostorih,« pove Tomo Rus, tehnolog v Meji Šentjur, enem največjih rejcev nesnic iz proste in ekološke reje v Sloveniji. Podjetje na dveh farmah, lastniški na Planini pri Sevnici ter na farmi kooperanta na Spodnjem Tinskem, goji 13.500 nesnic. Deset tisoč jih je v sistemu ekološke reje, preostale v sistemu proste. Na leto znesejo okoli dva milijona jajc in pol.

Ukrep zapiranja nesnic so na farmah, ki ležita na območju obveznega izvajanja ukrepa zapiranja perutnine, začeli izvajati 5. januarja, ko so dobili prvo obvestilo UVHVVR, veterinarski inšpektorji so jih o njem obvestili tudi po telefonu. Druge biovarnostne ukrepe izvajajo kot običajno.

Čeprav so njihove kokoši vajene več svobode, jim zadrževanje v zaprtem hlevu ne pomeni omejitve svobode gibanja, zatrjuje Rus.

Veljavna prepoved ne vpliva na ekološki status proizvodov

Meja Šentjur in drugi rejci nesnic iz sistema proste in ekološke reje bodo svoja jajca še naprej lahko prodajali z oznakama bio in jajca iz proste reje. Uprava za varno hrano je vsem certifikacijskim organom za nadzor ekoloških in prostih rej poslala obvestilo, da prepoved zadrževanja perutnine na prostem v času omejitev ne vpliva na ekološki status proizvodov, to velja tudi za oznako jajc. Vendar to obdobje v nobenem primeru ne sme biti daljše od 12 tednov, piše v sporočilu. »Če bodo omejitve trajale dlje, bo treba oznako na jajcih prilagoditi – spremeniti označitev načina reje.«

Ali je takšna odločitev pravična do potrošnika, ki za jajca iz proste oziroma ekološke reje v veri, da so kakovostnejša in bolj spoštujejo blagostanje živali, plačuje več kot za konvencionalna, smo vprašali na Zvezo potrošnikov Slovenije. »Skrb za rejne živali, da se ne okužijo in s tem ogrozijo svojega življenja, je najpomembnejša. Potrošniki bodo to razumeli. S tem bomo zagotovili tudi varnost živil za potrošnike,« meni Marjana Peterman.

Inšpektorji UVHVVR so na terenu začeli preverjati, ali rejci upoštevajo predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja ptičje gripe. Prvo uradno poročilo bo objavljeno prihodnji ponedeljek. Na upravi so za zdaj povedali, da večina rejcev upošteva prepovedi.