Ptujska razstava dobrot kot paradni dogodek slovenskega kmetijstva

Danes so jo odprli v ptujskem dominikanskem samostanu, na ogled pa bo do nedelje popoldne.

Objavljeno
19. maj 2016 18.53
RAZSTAVA HRANE
Franc Milošič
Franc Milošič
Ptuj - Zaradi zdravljenja kmetijskega ministra Dejana Židana je 27.razstavo Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju odprla državna sekretarka Tanja Strniša in jo predstavila kot paradni dogodek slovenskega kmetijstva in kot pravi odgovor na model globalnega kmetijstva, ki si ga ne želimo in ga nočemo. V refektoriju in sobanah ptujskega minoritskega samostana je na ogled 1136 dobrot iz 14 skupin pridelkov in izdelkov.

Iz celotne Slovenije, nekaj vzorcev pa tudi z one strani naših meja, so enote kmetijske svetovalne službe zbrale najboljše, kar tačas pripravljajo na našem podeželju gospodinje in gospodarji. Karolina Črešnar, ki gospodinji na strmi gorski kmetiji blizu Zreč in podpredsednica društva tamkajšnjih kmetic Zarja, ne bi mogla lepše ovrednotiti razstavljenega kulinaričnega bogastva:» Če bi kmetice ne imele toliko ljubezni do svojih najbližjih in do naše zemlje, nam vse to ne bi uspevalo.« Njej je to še najbolj jasno in ji moramo najbolj verjeti, saj se je v težke pogoje za
kmetovanje praktično preselila iz mestnega bloka, danes pa ponosno pove, da je tudi ona že dobila na ptujski razstavi veliko priznanje za kakovost, kakršnega si zasluži, kdor strokovno komisijo na treh zaporednih razstavah prepriča, da si njegova dobrota zasluži zlato priznanje.

Letos so 1136 nagrajenim dobrotam komisije dodelile kar 511 zlatih priznanj, kar 75 dobrot pa je tega dobilo že tretjič zapored in tem so podelili 75 znakov kakovosti. V vseh dosedanjih letih razstavljanja je v slovenske kmečke domove odšlo že 908 takih znakov in ta priznanja kmetije izobešajo na vidnih mestih, da jih obiskovalec slučajno ne bi spregledal, ker potem ne bi natančno vedel, na kakšno kmetijo in v kakšen dom prihaja.

S kar tremi letošnjimi znaki kakovosti se bo ozaljšala kmetija Jamnik z Belšaka nad Prevaljami (za rženi kruh,ajdov kruh z orehi in polnozrnati kruh si jih je prislužila gospodinja Marjeta Ročnik). Kar štiri kmetije pa so letos dobile (še) po dva znaka kakovosti: Nuša Matuc iz Drnovka pri Dobrovem, Kmetija Princ iz Hudega pri Tržiču, Domačija Munda iz Liminjana pri Portorožu in Kmetija pri Dragar (Anita Pintar) iz hrvaškega Čabra.

Zlato priznanje je tudi letos dobil znani in znameniti sadni kruh Cvetke Krabonja iz Podgorcev pri Ormožu, tokrat že 25-ič zapored, torej na vseh dosedanjih razstavah, na katerih so ga ocenjevali. Tako ima ta kruh doma že 8 znakov kakovosti, letos je začel osvajati že devetega. Peter Pribožič, vodja kmetijsko svetovalne službe na Ptuju, ki že vrsto let vodi organizacijski odbor za ptujsko razstavo pa že ves čas poudarja, da je podeželska kulinarika del naše kulturne dediščine, a smo premalo ponosni na to, kar imamo in kaj znamo. »Marsikatera država nima več
takšne prehranske pestrosti,« poudarja.

Tanja Strniša pa dodaja, da se je veliko znanja, receptov in tudi kulinaričnih običajev prav zaradi ptujske razstave že preneslo na mlajše rodove. Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda na Ptuju Andrej Rebernišek pa z izkušnjami ocenjevalca dobrot poudarja, da je razstava povzročila velikanski napredek v kakovosti priprave slovenskih dobrot. In opozarja, da se »premalo zavedamo velikanskih strukturnih sprememb, ki se tačas dogajajo v našem kmetijstvu. Zlasti na dveh področjih. Prehrambeno predelovalna industrija dobiva nove lastnike, predvsem pa v Sloveniji zdaj poteka zelo živahen promet s kmetijskimi zemljišči. Nobena od evropskih držav nima tolikšnega prometa kot prav Slovenija.«

Vendar se iz vsakodnevnega seznanjanja z dogajanji zdi, kakor da prometa s kmetijskimi zemljišči ne bi bilo in še nobena preglednica ali študija nas nista na to opozorili.