Računajo, da bodo v igri za koalicijo

Na krilih priljubljenih »zelenih tem« glavni kandidat Zelenih Bas Eickhout pričakuje izboljšanje rezultata in poslanski mandat tudi v Sloveniji.
Objavljeno
13. april 2019 06.00
Posodobljeno
13. april 2019 06.00
Evropski poslanec Bas Eickhout napoveduje, da bo v prihodnjem sklicu sestava evropskega parlamenta drugačna. Upa, da bodo Evropska ljudska stranka in socialdemokrati izgubili premoč. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Zelene stranke v srednji in vzhodni Evropi praviloma ne prepričajo veliko volivcev, a tako Bas Eickhout kot Ska Keller, vodilna kandidata evropskih Zelenih, na majskih volitvah upata na premik. »Slovenija je za nas pomembna država, saj je čutiti, da bi zeleno gibanje lahko bilo močno tukaj. Čutiti je, da se lahko zgodi naslednji korak,« je ob obisku Ljubljane napovedal 42-letni Nizozemec, nekdanji raziskovalec podnebnih sprememb, ki pričakuje, da bodo imeli Zeleni po volitvah okoli 60 sedežev, kar je deset več kot zdaj. Tudi v Sloveniji, kjer podpirajo listo Povežimo se Urše Zgojznik, pričakujejo poslanski mandat.
 

Pred evropskimi volitvami poslušamo svarila pred vzponom evroskeptičnih in suverenističnih političnih sil. Menite, da so utemeljena?


Mislim, da ne bi smeli pretiravati. Populisti bodo verjetno dobili več sedežev v evropskem parlamentu, a njihova največja težava je, da se strinjajo le o eni točki, da ne marajo Evrope. Ne sodelujejo prav dobro in ne vidim možnosti, da bi v evropskem parlamentu delovali kot ena sila. Veliko pomembnejši premiki se dogajajo na sredini, največji evropski skupini, Evropska ljudska stranka in socialdemokrati, ki so si desetletja med seboj podeljevali najvišje položaje, izgubljata večino, zaradi česar postajata nervozni. A gre za razvoj v dobro smer, gre za prevetritev, kar potrebujemo v Bruslju. Odpira se prostor za nova politična gibanja, kot so na primer Zeleni, da sodelujemo pri oblikovanju politik. Najverjetneje nas bodo potrebovali za večino, kar nam bo dalo večjo moč v Bruslju.
 

Pa verjamete, da bodo iskali podporo pri vas in ne pri liberalcih?


Poskusili bodo pri obojih. A socialdemokrati – še posebej v državah, kot sta Nemčija in Francija – se niso najbolje odrezali le pri sodelovanju z desnico, zato si želijo tudi nas za mizo. Za socialdemokrate ne bi bilo najbolje, če bi sodelovali le z desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko in liberalci.
 

Zeleni niste najbolj uspešni v srednji in vzhodni Evropi. Vas to skrbi?


Ne bi rekel, da je to razlog za skrb, a moramo poskrbeti za uspeh tudi v teh državah. Dober razvoj vidimo na Madžarskem, v Sloveniji, Romuniji in Bolgariji. Obetamo si tudi prvega zelenega evropskega poslanca na Poljskem, saj so se tako kot v Sloveniji združili v veliko koalicijo, ki zajema več političnih strank. Na teh evropskih volitvah so zelene teme, kot so podnebne spremembe in onesnaževanje s plastiko, na vrhu agende politikov, kar bi nam lahko pomagalo pri izvolitvi evropskih poslancev v več državah. Število morda ne bo veliko, a bi v nadaljevanju lahko pomagali pri bolj kredibilni zeleni politiki na nacionalnih ravneh. Gre za vprašanje kokoši ali jajca in upamo, da nam ga bo zeleni val pomagal razrešiti.
 

Pred kratkim ste poudarili, da moramo podnebne spremembe na politični agendi obdržati še leta in ne le mesec ali dva. Kakšen je vaš načrt?


To sem rekel na obisku mladih, ki so del podnebnega štrajka, v evropskem parlamentu. Poudaril sem, da je problem politikov, da se selijo od teme do teme. Govorijo o temah, ki so aktualne v tem trenutku, in zato zdaj veliko politikov govori in opozarja na podnebne spremembe.
 

O trajnostnem razvoju in podnebnih spremembah govorijo tudi socialdemokrati.


Da, a čez pol leta, ko bo tema podnebnih sprememb manj aktualna, se bodo premaknili naprej, niso zares zavezani boju za ukrepe za blaženje podnebnih sprememb. V evropskem parlamentu sem jih zato tudi nagovoril, da je dobro, da so podnebne spremembe na politični agendi zdaj, a vedeti je tudi treba, kako bomo poskrbeli, da bomo boj ohranili tudi takrat, ko evropski parlament odloča o politikah. Potrebujemo nenehen pritisk, a žal je to način delovanja veliko politikov.
 

Katere so, poleg podnebnih sprememb, še ključne tri točke, ki jih imate Zeleni na svoji agendi?


Če govorimo o prehodu na zeleno gospodarstvo, moramo zagotoviti, da bo družbeno pravično. Vidimo, da velika podjetja plačujejo vedno manj in manj davkov, kar pomeni, da vlade prejmejo manj prihodkov. Lahko znižajo svoje proračunske odhodke, kar ponavadi pomeni manj socialnih izdatkov ali pa zvišanje obdavčitve drugod, na primer pri potrošnji ali delu, torej na meni in vas. Zeleni se zavzemamo za pravičnejšo obdavčitev, da bodo velike korporacije in onesnaževalci bolj obdavčeni.

Ključna je tudi demokracija v Evropski uniji, v vedno več državah članicah sta namreč na preizkušnji svoboda medijev in neodvisnost sodstva. Evropska komisija mora zato nastopiti veliko ostreje in mora biti pri tem tudi veliko manj politično pristranska, zato smo Zeleni v evropskem parlamentu tudi vztrajali, naj evropska komisija ostreje nastopi zoper Madžarsko. Kritični so bili na primer do Poljske, a le zato, ker vladajoča stranka Zakon in pravičnost ni članica obeh vladajočih dveh sil, medtem pa so bili popustljivi do Madžarske, ker je vladajoči Fidesz del Evropske ljudske stranke. Če ne upoštevamo temeljnih pravil, o kakšni Evropski uniji potem sploh govorimo?

Najhitreje pa bi lahko izvedli reformo kmetijskih politik, saj morajo biti veliko bolj zelene in pravične, kot so zdaj. Kar 80 odstotkov denarja namenjamo 20 odstotkom največjih kmetovalcev, in to se mora spremeniti. Gre za eno prvih reform, ki bodo na sporedu novega evropskega parlamenta.

»Četudi ostajamo pri istem številu sedežev, bomo zelo verjetno imeli boljše izhodišče, ker se bodo Evropska ljudska stranka in evropski socialdemokrati odrezali slabše.«