Radiatorji bodo v Slovenj Gradcu topli tudi ponoči

Slovenj Gradec – V toplarni na Štibuhu bodo poleg ogrevanja kmalu proizvajali še električno energijo, saj bodo vgradili kogeneracijo. Komunala se bo za ta projekt zadolžila za milijon evrov, radiatorji v stanovanjskih blokih pa bodo topli tudi ponoči.

V Komunali so se za izboljšanje izkoristka energije odločali med dvema možnostma: kogeneracijo s prehodom na ogrevanje z biomaso ali kogeneracijo, pri kateri bi energent ostal zemeljski plin. V obeh primerih bi hkrati s toploto proizvajali še elektriko in tako pridobili državno energetsko subvencijo. Direktor Komunale Slovenj Gradec Edvard Pušnik pojasnjuje, da so se odločili za kogeneracijo na plin, saj je tehnologija z biomaso, ki je sicer tehnološko naprednejša, še v razvoju in premalo preizkušena. Poleg tega ima Komunala z Geoplinom sklenjeno pogodbo o odkupu plina do leta 2017.

Toplarna bo kurila tudi ponoči

Noiv sistem bodo pripravili do prihodnje kurilne sezone, tako da bodo v več kot trideset let stari toplarni zamenjali najstarejši kotel z napravo za kogeneracijo. Hkratno proizvajanje toplote in elektrike pa zahteva 24-urno obratovanje, saj mora kogeneracija zaradi rentabilnosti delovati vsaj 4000 ur na leto. V novi kurilni sezoni bodo tako ogrevali tudi ponoči. Pušnik poudarja, da le z zmanjšano močjo, tako da bodo radiatorji ostali mlačni, nikakor pa ne z enako intenzivnostjo kot podnevi. »Z dosedanjim načinom ugašanja daljinskega ogrevanja med 22. in 6. uro nič ne prihranimo,« pravi Pušnik. Ker morajo zjutraj nato spet zaganjati že ohlajen sistem, porabijo več plina. Po novem ga bodo morali plačevati glede na urne konice najvišje porabe, in ne več glede na dnevne, zato se bodo z neprekinjenim delovanjem toplarne poskušali tudi izogniti velikim poskokom porabe v jutrih.

Kaj pa cena?

Kljub temu Pušnik zagotavlja, da se ogrevanje za uporabnike ne bo podražilo. »Zaradi kogeneracije bomo dobivali podporo od države, zaradi manjše urne konice pa bo plin cenejši. Dolgoročno gledano podražitve ne bo, vendar pa ne morem napovedati, kaj se bo zgodilo s ceno plina. Če bi ostala enaka, bi se ob kogeneraciji stroški ogrevanja malo pocenili.«

Vsaj štiri leta bodo subvencijo najprej porabljali za vračilo kredita, šele potem bodo prihodke od kogeneracije namenjali za posodobitev omrežja ter zagotavljanje ugodnejše cene ogrevanja. Letos bodo namenili deset tisoč evrov za zamenjavo izolacije na toplovodu, vendar bi morali za boljši toplotni izkoristek (zdaj se na poti od toplarne do uporabnikov izgubi kar 22 odstotkov toplote) toplovod temeljiteje posodobiti in zamenjati nekaj najstarejših cevi. »S toplovodom imamo še druge težave,« našteva Pušnik, »postal je predimenzioniran, cevi so predebele, saj je bil načrtovan za veliko večjo porabo.« Ta je v zadnjih šestih letih močno upadla zaradi ugodnejšega ogrevanja na zemeljski plin pa tudi zaradi vgradnje merilnikov, saj uporabniki bolj varčujejo. Za letos v Komunali predvidevajo še za štiri odstotke manj prodane toplote.

Neumno je sredi koroških gozdov plačevati plin iz Rusije

»Vlaganj v kotlovnico s tem še ni konec,« je dejal Pušnik, »razmišljati bomo morali tudi o biomasi.« Sam ne podpira običajnega sistema kurjenja biomase, tudi zaradi okolja, saj v kotlini pogosto nastane inverzija. Primernejši bi bil sistem, v katerem biomaso najprej uplinijo in nato kurijo plin. »Strinjam se, da je neumno plačevati plin iz Rusije, če pa živimo sredi gozdov. Tudi pri ogrevanju bi se morali prizadevati za samopreskrbo.«