»Radikalna depolitizacija«

Ljubljana – »Najdragocenejši prispevek novega zakona je preprosto ta, da odpravlja stare zakonske rešitve, ki so iz RTV Slovenija naredile orodje politike,« meni komunikolog prof. dr. Slavko Splichal. Bistvena sprememba na bolje pa je po njegovem vračanje avtonomije na RTV Slovenija. »Avtonomije seveda zakon sam ne more zagotoviti, a problem prejšnjega zakona je bil, da jo je celo preprečeval. Glede na vse, kar se je v zadnjih letih zgodilo, ni mogoče pričakovati, da bi njeno vračanje iz dnevne politike v območje javnosti potekalo zelo hitro. Zato bo največ odvisno od radijskih in televizijskih ustvarjalcev, predvsem novinarjev in urednikov,« je dejal Splichal. Prav k temu pa po besedah Slavka Splichala lahko največ pripomore programski svet RTV, ki se po novem imenuje le svet. Ta je z novim zakonom doživel, tako Splichal, »radikalno depolitizacijo«. Zakaj? Ker zmanjšuje število članov sveta s prejšnjih 29 na 17 članov, od katerih jih le pet imenuje državni zbor – na predlog civilne družbe. Politične stranke ne imenujejo nobenega člana. Po t. i. Grimsovem zakonu je državni zbor imenoval 21 članov: 16 na predlog poslušalcev in gledalcev, pet na predlog političnih strank.

Preostale člane po novem imenujejo še: po enega obe narodni manjšini, dva predsednik države, po enega SAZU, Svet za kulturo, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Zveza društvenih organizacij in rektorska konferenca; tri člane pa bodo med seboj izvolili zaposleni na RTV.

Svet – kjer se sliši »glas ljudstva«

Svet mora omogočati vpliv civilne družbe na programske zasnove in odločitve – tu naj se sliši »glas ljudstva«, poudarja Splichal, ki sicer ni bil član strokovne, več kot dvajsetčlanske skupine, ki je pripravljala zakon. A kljub omenjenim izboljšavam ni zadovoljen: zmanjševanje števila članov sveta, ki ga ne spremlja priprava večjega števila programskih svetov, ni najboljša rešitev. »Tako bi namreč lahko dosegli večjo vključenost državljanov v delovanje javne RTV,« meni Splichal.

Rez v politično popkovino

Spremenjena je tudi sestava nadzornega sveta. Ta je imel doslej enajst članov, od katerih sta jih vlada in državni zbor imenovala devet. Po novem bo nadzornikov sedem, od katerih bo en predstavnik vlade, tri člane pa bo imenoval državni zbor (enega na predlog opozicije). »Spremenjena sestava nadzornega sveta zmanjšuje njegovo izrazito odvisnost od vladajoče politike, kot jo je uveljavil stari zakon, je pa ne odpravlja povsem, saj večino članov še vedno imenujeta vlada in parlament. Ker ima nadzorni svet pomembne pristojnosti, saj predlaga generalnega direktorja, odloča o dobičku, bi tudi tu zakon lahko bolj radikalno prerezal politično popkovino,« meni Splichal.

In medtem ko trenutno javni servis vodi generalni direktor (s programskima direktorjema za televizijo in radio), bo po novem na vrhu RTV petčlanska uprava. Generalnega direktorja na predlog nadzornega sveta imenuje svet, prav tako tudi druge štiri člane, a na predlog generalnega direktorja.

Vsi ti organi so ključni za delovanje javnega servisa. »Zavedati se moramo, da v kapitalistični družbi umikanje politike vedno prinaša tudi tveganje komercializacije. Ali se bo tej pasti RTV Slovenija uspela izogniti, bo najbolj odvisno od sveta in uprave, ki jo bodo svetniki imenovali,« je še dodal profesor komunikologije. (Klara Škrinjar)

***

V sredo opolnoči se je iztekel rok za sodelovanje pri organizaciji referendumske kampanje o RTV Slovenija. Do včeraj popoldne se je prijavilo dvanajst organizatorjev, med njimi pa kljub drugačnim napovedim ni stranke upokojencev. Na seznamu so med koalicijskimi strankami le SD, LDS in Zares, opozicijske SDS, SNS in SLS, zunajparlamentarne NSi, SMS Zeleni in Zeleni Slovenije, civilnodružbeni organizaciji Liberalna akademija in Inštitut Novum ter poslanec Andrej Magajna (Solidarnost). Na Državni volilni komisiji sicer še čakajo na morebitne zadnje, po pošti poslane prijave. (A. B.)