Radio Študent slavi abrahama
Ob 50. obletnici delovanja najstarejše neodvisne radijske postaje v Evropi poteka praznovanje že od začetka aprila.
Odpri galerijo
Prostori Radia Študent v študentskem domu v Rožni dolini. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Jubilejno koncertno praznovanje Radia Študent (RŠ), ki je bilo prvotno načrtovano v Križankah in so ga kasneje prestavili v Kino Šiška, se bo začelo ob 19. uri. Glavni gost večera bo skupina Laibach, poleg njih bodo nastopili še Mimika Orchestra feat. Darko Rundek iz Hrvaške, domača zasedba Jimmy Barka Experience, Housewives iz Velike Britanije in Seine iz Hrvaške.
Slavje se je sicer začelo že v začetku aprila, saj od takrat poteka serija dogodkov v sklopu 50. obletnice. Program ob obletnici sestavlja diskurzivni program, znotraj katerega redakcije prirejajo okrogle mize in delavnice na temo glasbe, znanosti, šolstva, kulture in politike. Prav tako pripravljajo umetniški program, ki obsega avdiovizualne, literarne in filmske predstave ter glasbeni program s ciklom koncertov Scena podpiše. V okviru obletnice je bil povezan tudi deseti festival Tresk!, ki ga sodelavci radia pripravljajo v podporo neodvisni glasbeni sceni in založništvu.
Radio, ki se je v dolgoletni zgodovini vzpostavil kot gradnik kritične misli v slovenski medijski sferi in promociji alternativne kulture, rojstnega dne ne praznuje po naključju 9. maja, ko v Evropi proslavljamo dan Evrope, pri nas pa dan zmage (nad fašizmom). Na ta dan leta 1969 je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani ustanovila radio z jasnim namenom – kot posledico takratnih vseevropskih študentskih demonstracij. Na frekvenci 89,3 mega hercev je začel oddajati iz kleti Doma VII v študentskem naselju v Rožni dolini. Danes oddajnik Radia Študent pokriva širše območje Ljubljane in ima po zadnji raziskavi agencije Mediana več kot 35.000 rednih poslušalcev.
»Vsak dan (in tako že 50 let) sodelavke in sodelavci Radia Študent s svojo svežino in izvirnostjo, s kritično mislijo in z željo po odstiranju novih glasbenih obzorij bijemo bitke in širimo prostor za neodvisno, alternativno sceno, za svobodo misli in duha. Vsako dopolnjeno leto je zmaga, in ko se jih nabere 50, je to zmagoslavje,« so na RŠ zapisali ob jubileju.
Njihova radijska produkcija obsega 24 ur programa skozi vse dni v letu. Dnevno predvajajo 17 ur živega programa oziroma 5760 ur na leto. Pri produkciji sodeluje več kot 200 rednih programskih sodelavcev, v njihovih vrstah pa so se kalili številni danes znani novinarji. Že od nekdaj velja za sinonim vzgoje in izobraževanja mladih novinarjev in drugih delavcev na radijski postaji.
Na letni ravni za samostojno delo usposobijo približno 30 neizkušenih novinarjev in povprečno osem spikerjev ter tonskih tehnikov, prav tako je pri njih vsaj neformalnih usposabljanj deležnih več kot 80 mladih od 19. do 29. leta starosti. Vsako leto organizirajo avdicije, ki se jih lahko udeležijo vsi zainteresirani kandidati. Po koncu avdicij so izbrani tisti, ki se izkažejo kot najbolj uspešni in lahko začnejo usposabljanje.
Med drugimi so se pri njih urili Erik Valenčič, Nada Vodušek in Mojca Širok. Teoretična in družbenokritična razmišljanja so z njihove frekvence v eter pošiljali tudi nekateri intelektualci: Slavoj Žižek, Rastko Močnik in Rado Riha. Na področju kulture, kjer so brali poezijo, pa so bili pri njih dejavni Barbara Levstik, Ivo Ban in Marko Okorn.
Radio je kmalu postal pomemben sopotnik novih družbenih gibanj, ki so začela odpirati številna vprašanja. Kot odgovor na obrobno poročanje uradnih oziroma državnih medijev o študentskih gibanjih je postal avtonomen obveščevalec in prostor relativno velike svobode izražanja, ki kritično odstira realnost.
»Radio podpira neuveljavljene in obetavne glasbene ustvarjalce, in to ne le z etrskim prostorom, temveč tudi z založništvom in Klubskim maratonom. Vsakodnevno pokriva (tudi bolj obrobno) umetniško sceno in daje prostor obširnim teoretskim razpravam.
Naslavlja problematike v šolstvu in vzgoji – s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika. Predstavlja znanstvene dosežke in znanost umešča v širši družbeni kontekst. Izpostavlja težave marginaliziranih družbenih skupin in jih umešča v kontekst razmerij moči v družbi,« je za STA pojasnil njegov sodelavec Matej Zwitter.
S posvečanjem pozornosti zahtevnejšim in zapostavljenim temam izobražuje poslušalstvo, zato ga je 12. aprila leta 2012 Agencija za pošto in elektronske komunikacije nagradila s statusom študentskega programa posebnega pomena.
Slavje se je sicer začelo že v začetku aprila, saj od takrat poteka serija dogodkov v sklopu 50. obletnice. Program ob obletnici sestavlja diskurzivni program, znotraj katerega redakcije prirejajo okrogle mize in delavnice na temo glasbe, znanosti, šolstva, kulture in politike. Prav tako pripravljajo umetniški program, ki obsega avdiovizualne, literarne in filmske predstave ter glasbeni program s ciklom koncertov Scena podpiše. V okviru obletnice je bil povezan tudi deseti festival Tresk!, ki ga sodelavci radia pripravljajo v podporo neodvisni glasbeni sceni in založništvu.
Preberite še: Osrednji obstranec
»Dan zmage« študentske organizacije
Radio, ki se je v dolgoletni zgodovini vzpostavil kot gradnik kritične misli v slovenski medijski sferi in promociji alternativne kulture, rojstnega dne ne praznuje po naključju 9. maja, ko v Evropi proslavljamo dan Evrope, pri nas pa dan zmage (nad fašizmom). Na ta dan leta 1969 je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani ustanovila radio z jasnim namenom – kot posledico takratnih vseevropskih študentskih demonstracij. Na frekvenci 89,3 mega hercev je začel oddajati iz kleti Doma VII v študentskem naselju v Rožni dolini. Danes oddajnik Radia Študent pokriva širše območje Ljubljane in ima po zadnji raziskavi agencije Mediana več kot 35.000 rednih poslušalcev.
»Vsak dan (in tako že 50 let) sodelavke in sodelavci Radia Študent s svojo svežino in izvirnostjo, s kritično mislijo in z željo po odstiranju novih glasbenih obzorij bijemo bitke in širimo prostor za neodvisno, alternativno sceno, za svobodo misli in duha. Vsako dopolnjeno leto je zmaga, in ko se jih nabere 50, je to zmagoslavje,« so na RŠ zapisali ob jubileju.
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Na leto se pri njih usposablja več kot 80 mladih
Njihova radijska produkcija obsega 24 ur programa skozi vse dni v letu. Dnevno predvajajo 17 ur živega programa oziroma 5760 ur na leto. Pri produkciji sodeluje več kot 200 rednih programskih sodelavcev, v njihovih vrstah pa so se kalili številni danes znani novinarji. Že od nekdaj velja za sinonim vzgoje in izobraževanja mladih novinarjev in drugih delavcev na radijski postaji.
Na letni ravni za samostojno delo usposobijo približno 30 neizkušenih novinarjev in povprečno osem spikerjev ter tonskih tehnikov, prav tako je pri njih vsaj neformalnih usposabljanj deležnih več kot 80 mladih od 19. do 29. leta starosti. Vsako leto organizirajo avdicije, ki se jih lahko udeležijo vsi zainteresirani kandidati. Po koncu avdicij so izbrani tisti, ki se izkažejo kot najbolj uspešni in lahko začnejo usposabljanje.
Med drugimi so se pri njih urili Erik Valenčič, Nada Vodušek in Mojca Širok. Teoretična in družbenokritična razmišljanja so z njihove frekvence v eter pošiljali tudi nekateri intelektualci: Slavoj Žižek, Rastko Močnik in Rado Riha. Na področju kulture, kjer so brali poezijo, pa so bili pri njih dejavni Barbara Levstik, Ivo Ban in Marko Okorn.
Prejel status študentskega programa posebnega pomena
Radio je kmalu postal pomemben sopotnik novih družbenih gibanj, ki so začela odpirati številna vprašanja. Kot odgovor na obrobno poročanje uradnih oziroma državnih medijev o študentskih gibanjih je postal avtonomen obveščevalec in prostor relativno velike svobode izražanja, ki kritično odstira realnost.
»Radio podpira neuveljavljene in obetavne glasbene ustvarjalce, in to ne le z etrskim prostorom, temveč tudi z založništvom in Klubskim maratonom. Vsakodnevno pokriva (tudi bolj obrobno) umetniško sceno in daje prostor obširnim teoretskim razpravam.
Naslavlja problematike v šolstvu in vzgoji – s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika. Predstavlja znanstvene dosežke in znanost umešča v širši družbeni kontekst. Izpostavlja težave marginaliziranih družbenih skupin in jih umešča v kontekst razmerij moči v družbi,« je za STA pojasnil njegov sodelavec Matej Zwitter.
S posvečanjem pozornosti zahtevnejšim in zapostavljenim temam izobražuje poslušalstvo, zato ga je 12. aprila leta 2012 Agencija za pošto in elektronske komunikacije nagradila s statusom študentskega programa posebnega pomena.
