Rakuschev mlin zmleli, namesto da bi opeko prodali

Ostanki kulturnega spomenika so končali v zasipu objekta, ki ga financira občina. V tujini za opeko evro za kos.

Objavljeno
06. januar 2015 19.53
Posodobljeno
07. januar 2015 05.00
Rakuschev mlin, 25.12.2014 - Ostanki porušenega Rakuschevega mlina kot
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Celje – Gradbeni inšpektor je na lokaciji Rakuschevega mlina v ponedeljek ugotovil, da je Mestna občina Celje (MOC) izvršila njegovo odločbo z 11. novembra, da mora pogoreli mlin porušiti. Kje so pa ruševine? Ugotovili smo, da jih je Remont, ki je mlin porušil, vgradil kot zasipni material za dom krajanov, ki ga kot podizvajalec podjetja NGD za MOC gradi v Krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini. Arhitekturna stroka je znova zgrožena.

Z odstranitvijo Rakuschevega mlina je Celje izgubilo še del identitete in spomina na industrijsko preteklost. MOC ga je, opogumljena z odločbo gradbenega inšpektorja, da mora stavbo zaradi nevarnosti v dveh mesecih podreti, porušila v samo nekaj dneh kljub protestom stroke in civilne družbe. Župan Bojan Šrot je napovedal tožbo proti odločbi ministrstva za kulturo, da mora občina zaradi izgube kulturne dediščine plačati 1,7 milijona evrov izravnave, in Barbara Bošnjak, vodja njegovega kabineta, je včeraj potrdila, da so upravni spor že sprožili.

Avstrijska opeka boljša

Med pozivi proti rušenju je bil predlog, kako mlin ohraniti. Čeprav ga je podpisala večina profesorjev ljubljanske fakultete za arhitekturo (FA) in drugih strokovnjakov, se je mlin spremenil v kup gradbenih odpadkov, ki jih Remont na lokaciji mlina drobi v gradbeni material. Del mešanih gradbenih odpadkov (zogleneli kosi lesa, železni deli okenskih okvirjev) in zdrobljene neometane opečne zidake starega avstrijskega formata 29 x 14 x 7 centimetrov je nato vgradil kot zasip za večnamenski objekt v Šmartnem v Rožni dolini, ki ga tam gradi MOC za 1,2 milijona evrov.

MOC, kjer pravijo, da nimajo 1,7 milijona za izravnavo, je s tem, ko je zmlela opeke, zapravila priložnost, da iz mlina potegne vsaj nekaj koristi. V tujini staro avstrijsko opeko prodajajo tudi po evro za kos. Uporabljajo jo za prenove starih objektov ali pri novogradnjah, kjer želijo doseči starinski videz, za tlakovanje parkov, dvorišč in podobno. Arhitekta Maruša Zorec, profesorica na FA in prejemnica nagrade Prešernovega sklada za obnovo grajske pristave v Ormožu, obžaluje usodo Rakuschevega mlina in pravi, da je v bližnji okolici in v svetu veliko primerov, ko so bili stari zidaki znova uporabljeni: »Stroka poskuša reciklirati plasti zgodovine, v Celju pa gre za tipičen primer nespoštovanja arhitekturne dediščine.« Dodaja še, da je avstrijska opeka kakovostnejša od sedanje.

Je šel les tudi za kurjavo?

Inšpekcijski organi si s tem ne belijo glave. Na Inšpekciji za okolje in naravo (ION) so potrdili, da so 11. decembra na lokaciji Rakuschevega mlina opravili nadzor ravnanja z gradbenimi odpadki. Nepravilnosti niso odkrili, saj Remont odpadke na gradbišču predeluje v gradbeni material. Po predelavi to ni odpadek, gradbeni material pa več ni v njihovi pristojnosti. »Lahko se ga uporablja kot polnilo, zato bi ga investitorica MOC lahko uporabila tudi pri gradnji večnamenskega objekta skladno s predpisi na področju graditve objektov, ki pa jih ION ne nadzira,« so pojasnili. Ugotovili so, da je bilo do 11. decembra z gradbišča 265 kubičnih metrov odpadnega lesa oddanega pooblaščenemu predelovalcu, v ION pa bodo preverili, ali je bilo nekaj lesa odpeljanega tudi občanom za kurjavo.

Če je vse zakonito tudi z vgrajevanjem zmletega Rakuschevega mlina v zasip objekta v Šmartnem v Rožni dolini, nam na gradbenem inšpektoratu, ki je del istega Inšpektorata za okolje in prostor kot ION, niso pojasnili.