Raščan ne čaka na Pahorja, ampak na višje sodnike

Matej Raščan se je pritožil na višje sodišče, za pomilostitev pri Pahorju zato (še) ni zaprosil.

Objavljeno
15. februar 2018 19.25
mpi raščan
Manja Pušnik
Manja Pušnik
Ljubljana – Na višjem sodišču v Ljubljani so za Delo potrdili, da so prejšnji teden prejeli pritožbo Mateja Raščana, nekdanjega predsednika uprave in lastnika Dela Revij, na odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča, po kateri bi moral za štiri leta v zapor in plačati okoli 35 milijonov evrov. Ker obsodba ni pravnomočna, za Raščana velja domneva nedolžnosti.

Preverili smo neuradno informacijo, ali je predsednik republike Borut Pahor res dobil vlogo za pomilostitev nekdanjega medijskega mogotca Mateja Raščana. Nekateri mediji so poročali, da je bil Raščan, obsojen na štiriletno zaporno kazen, opažen na košarkaški tekmi med Slovenijo in Belorusijo v ljubljanskih Stožicah.

Po naših informacijah se je Raščan na izrečeno kazen pritožil, in dokler višje sodišče ne bo odločalo o njegovi pritožbi, se nekdanji lastnik Dela Revij in Rašice lahko svobodno sprehaja in hodi na športne prireditve.

»Obsodba še ni pravnomočna, zato zanj velja domneva nedolžnosti,« pravijo naši sogovorniki iz odvetniških vrst. Na višjem sodišču v Ljubljani so za Delo razkrili, da so prejeli Raščanovo pritožbo.

»Zadeva, o kateri sprašujete, nam je bila 6. februarja predložena v pritožbeno reševanje. Pritožbeni senat jo bo obravnaval konec marca oziroma na začetku aprila,« je odgovoril Igor Mokorel, podpredsednik ljubljanskega višjega sodišča.

Raščan: Za pomilostitev nisem zaprosil

V uradu predsednika države Boruta Pahorja tako seveda (še) niso prejeli prošnje za Raščanovo pomilostitev. Tudi Raščan je za Delo potrdil, da prošnje za pomilostitev ni vložil. Spomnimo, da je ljubljansko okrožno sodišče zaradi zlorabe položaja ob prevzemu družbe Delo Revije sredi oktobra lani Raščana obsodilo na enotno štiriletno zaporno kazen, ki bi jo moral prestajati na odprtem oddelku zapora na Dobu. Vrniti pa bo moral tudi okoli 34 milijonov evrov, za kolikor je oškodoval nekoč uspešno medijsko družbo Delo Revije.

Koga vse je pomilostil predsednik?

Predsednik Borut Pahor je od leta 2012 do lani, torej v prvem mandatu, sicer prejel 308 prošenj za pomilostitev, pri tem pa ugodil štirim prošnjam. Med njimi je najbolj odmevala pomilostitev iz leta 2015, ko je Pahor pomilostil Bahtijarja Bajrovića, lastnika Sportine, pogojno obsojenega zaradi sodelovanja v sporni preprodaji delnic Istrabenza podjetjem iz kroga Igorja Bavčarja.

Mimo javnosti pa so, denimo, potekale ostale tri pomilostitve. Med njimi je bila pomilostitev 33-letne Trboveljčanke Irene Sladič, ki je bila zaradi tisoč evrov dolga enemu od mobilnih operaterjev, obsojena na pet mesecev zapora. Pahor je pomilostil še dva, javnosti neznana državljana. Tako so Damijanu Furmanu iz evidence izbrisali pogojno kazen ljubljanskega okrožnega sodišča, Borutu Sočanu pa kazen prepovedi vožnje z osebnim vozilom znižali za 13 mesecev. Do začetka tega meseca je Pahor prejel šest prošenj za pomilostitev, vendar se o njih še ni odločil.

Dolgotrajen postopek

Pahor je v enem od intervjujev dejal, da »akt milosti ni v ničemer povezan s sodnim procesom, ampak je akt nad tem«. Potek pomilostitvenega postopka namreč določata zakon o pomilostitvi in navodilo o delu sodišč v zvezi s tem postopkom.

Pri tem je vpletenih več institucij, kot so pristojno sodišče, državno tožilstvo, pravosodno ministrstvo in posebna komisija predsednika države Pahor, ki jo vodi nekdanji varuh človekovih pravic Ivo Bizjak. V večini primerov sodelujejo še pristojni center za socialno delo, zavod za prestajanje kazni zapora in lečeči zdravnik. »Zaradi takšne ureditve je največkrat nemogoče zadostiti načelu hitrega odločanja,« pravijo v Pahorjevem uradu.