Ravnatelj si zakon razlaga z jemanjem šibkejšim

Obvezno šolo v naravi vodstvo preboldske osnovne šole ne namerava več sofinancirati iz sklada.

Objavljeno
09. december 2017 07.00
Posodobljeno
09. december 2017 07.00

Kaj je šolski sklad

Šolski sklad ustanovi šola. Sredstva pridobiva predvsem iz prispevkov staršev, donacij, tudi zapuščin, šole velikokrat za polnjenje šolskega sklada organizirajo tudi dobrodelne koncerte ... Iz šolskega sklada se po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje svet staršev. V njem je predsednik in šest članov, najmanj trije morajo biti predstavniki šole.


Prebold – Potem ko so se v OŠ Prebold razburjali z razlago sodelovanja šole pri sistematskih pregledih, je tokrat med starši završalo zaradi ravnateljeve razlage porabe sredstev šolskega sklada.

Po mnenju ravnatelja Otona Račečiča zakonodaja določa, da šolski sklad ni namenjen reševanju ekonomsko šibkejših, iz sklada pa morajo dati vsem enako in sredstva uporabiti zgolj za nadstandard. Ob tem, da vsi niti ne morejo plačati obvezne šole v naravi. Če šola organizira več šol v naravi za posamezno generacijo, so razen ene vse nadstandardni program in zato plačljiv. O teh šolah je Račečič odločil, da bo sofinanciranje mogoče, a vsem enako: »Prej smo se odločali, da bomo, recimo, trem plačali vse. Ne več! Šolski sklad ni namenjen sociali.«

Starši so za to razlago slišali povsem po naključju, pojasnjuje ena od mater: »Na roditeljskem sestanku so nam povedali, da tisti, ki ne morejo plačati šole v naravi, naj sploh ne dajejo vloge za pomoč iz šolskega sklada, temveč naj se obrnejo na center za socialno delo.« Račečič je potrdil, da bodo odslej veljala nova pravila: »Doslej smo delali samodejno, poenostavljeno. Želeli pa smo razjasniti, ali je dodeljevanje socialnih pomoči sploh stvar šolskega sklada. Po pravnih razlagah se je pokazalo, da socialnih transferov prek šole ne moremo delati. Iz sklada je predvideno financiranje vsem in mi damo vsem enako.«


Ravnatelj Osnovne šole Prebold Oton Račečič. Foto: Igor Zaplatil/Delo

Staršem je dejal, to je ponovil tudi v pogovoru z nami, da se je takšna usmeritev začela na Združenju ravnateljev Slovenije. Predsednik združenja Gregor Pečan je to zanikal: »Združenje ravnateljev v letih, odkar sem predsednik (marec 2015), ni nikdar sprejelo takšnih usmeritev. V resnici je šolski sklad namenjen nadstandardu in socialni dejavnosti, vendar mislim, da na večini šol uporabljamo šolski sklad tudi za pomoč socialno šibkejšim pri financiranju nadstandardnih dejavnosti.« Ko smo Račečiča s tem seznanili, se je popravil: »To smo izvedeli na nekem seminarju. Sicer pa na večini šol res še vedno stvar poteka samodejno. So pa potem slabe izkušnje, ko se kdo pritoži.«

Spet problematična zakonodaja

Prav pritožbe, da je kdo dobil, drugi ni, naj bi bile problem, čeprav Račečič zatrjuje, da s tem težav v Preboldu niso imeli. Zakaj so se potem sploh tega lotili? »Med ravnatelji se je razširilo, da mimo zakonodaje ne moremo iti,« je dejal. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa, da se iz šolskega sklada financira nadstandard oziroma dejavnosti, ki niso financirane iz javnih sredstev. V to kategorijo spadajo tudi šole v naravi, razen eno šolo v naravi sofinancira ministrstvo za šolstvo iz državnega proračuna. Tega denarja ni dovolj, da staršem ne bi bilo treba ničesar doplačati. Vendarle pa ekonomsko najšibkejši lahko to šolo v naravi dobijo v celoti plačano, če tako odloči posebna komisija šole.

Zakon ne določa, da se sredstva šolskega sklada uporabljajo tudi za obvezno šolo v naravi, vendar tega ne prepoveduje. Tako na večini šol pri tem vendarle pomagajo finančno ogroženim. Ravnateljica Osnovne šole Lava Celje Marijana Kolenko je ob tem opozorila: »Šolski sklad je prvenstveno ustanovljen za pomoč šibkejšim. In vedno bolj so izpostavljeni tisti, ki so na meji, ki zaradi cenzusa izpadejo iz vseh pomoči, delajo za nizke plače, vedno več je mater samohranilk. Niso upravičeni do pomoči oziroma v tem primeru državnega financiranja, plačati pa ne zmorejo.«


Ena šola v naravi na generacijo je obvezna, tisto sofinancira ministrstvo za šolstvo iz državnega proračuna. Socialno najšibkejši lahko dobijo plačano to šolo v naravi v celoti, drugi nekaj doplačajo. Po Račečičevi razlagi zakonodaje te šole v naravi ne morejo sofinancirati iz šolskega sklada tistim, ki bi izpadli iz sofinanciranja ministrstva, saj gre za del izobraževalnega programa. Foto: Blaž Samec/Delo

Pravne zagate

Preboldski starši od ravnatelja zahtevajo, naj pokaže pravno mnenje, na katerega se je skliceval, je povzela ena od mater: »Starši smo se doslej res angažirali. Zbirali smo denar, sami organizirali prireditve, prodajali izdelke. Stati na mrazu in prodajati, da bo šlo vse le za nadstandard? Nekateri so že rekli, da tega ne bodo več počeli. Poleg tega je tudi v naših pravilih zapisano, da je šolski sklad pomoč socialno šibkim.«

Račečič pravi, da bo pravno mnenje že poslal: »Starši ne morejo sprejeti dejstva, da iz šolskega sklada sociale ne morejo plačevati. Je pa socialni čut v Sloveniji še zelo močen. Imamo družine, ki so resnično potrebne pomoči, imamo pa tudi takšne, ki pomoč zlorabljajo.« Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) Tone Meden v tem ne vidi nobene težave, saj lahko izvedbena pravila določi vsaka šola sama: »Namenskost porabe sredstev šolskega sklada preverjajo tudi inšpektorji. Ni nam znano, da bi bila poraba sredstev za pomoč ekonomsko šibkejšim staršem problematizirana.«

Večji problem je zakon o dohodnini, saj so dohodnine prosta le nakazila do 42 evrov v enkratnem znesku oziroma 84 evrov ob večkratnih nakazilih. »V ZASSS smo že večkrat pozvali ministrstvo za izobraževanje, da uredi zakonodajo skladno z zahtevami ministrstva za finance, vendar jim to še ni uspelo,« pojasnjuje Meden.