Razdeljena SMC o vstopu v koalicijo s SDS
Na akademiji SDS brez jasnih namigov o napredku v pogajanjih štirih strank pri sestavljanju koalicije
Odpri galerijo
Janez Janša je na slavnostni akademiji SDS kot prednostne naloge morebitne prihodnje vlade navedel debirokratizacijo in decentralizacijo.
Foto Aleš Cipot/Sobotainfo
Prvak SDS Janez Janša na srečanju ob 31. obletnici stranke ni povedal, ali bo sprejel mandatarstvo za sestavo 14. vlade, jasnejše odgovore o napredku koalicijskih usklajevanj bo tako razbrati po zasedanju organov strank. Danes bo najprej zasedal izvršilni odbor SMC, ki je glede sodelovanja v desnosredinski koaliciji razdeljena. Enako se sklepa o njeni poslanski skupini, ki pa se javno še ne želi izreči. Šele ko bo jasna realna glasovalna moč vseh strank, ki se pogajajo za vstop v koalicijo, bo mogoče dokončno usklajevati kadrovska in nekatera vsebinska vprašanja. Za zdaj naj SMC, NSi in Desus tudi še ne bi dobili osnutka koalicijske pogodbe.
»Če bo preveč izsiljevanja drugih političnih strank, smo na predčasne volitve pripravljeni, sicer pa mislim, da je skrajni čas, da slovenska politika preraste tranzicijsko puberteto in se formirajo resne stranke, ki so pripravljene na sodelovanje,« je po sobotni slavnosti akademiji SDS dejal poslanec Franc Breznik, eden redkih, ki je bil po slovesnosti pripravljen nekoliko bolj podrobno pokomentirati aktualno politično stanje. Po njegovih besedah se spoprijemamo s številnimi domačimi problemi, poleg tega je v Bruslju treba počrpati 1,8 milijarde evrov, prihodnja evropska finančna perspektiva se zdi za Slovenijo vse prej kot obetavna, zato moramo okrepiti vse aktivnosti, da si izboljšamo položaj, zamujajo tudi priprave na predsedovanje evropskemu svetu. Časa za politične igre po njegovem mnenju ni več, prav tako se je izpel koncept forsiranja tako imenovanih novih obrazov – očitno si določene interesne skupine sploh ne prizadevajo več, da bi našle novo politično ime, kot kaže primer Marjana Šarca, jim je zdaj dovolj, da »najdejo igralca, ki je pripravljen zaigrati vlogo predsednika vlade«.
Predsednik SDS Janez Janša ni dajal izjav, v govoru pa je poudaril, da smo šli trikrat zapored na predčasne volitve in »tudi četrte so blizu«. Kar zadeva svarilo pred odpiranjem ideoloških tem, imajo po Janševih besedah nekatere stranke težave s prepoznavanjem ustavnih vrednot, ki imajo prav tako v nekem smislu značaj ideologije, to pa so parlamentarna demokracija, enakost pred zakonom, svobodno podjetništvo ter zaščita svobode govora in zborovanja ter človekovih pravic. Tistim, ki so pripravljeni na pogovore o sestavi koalicije, svetujejo, naj o tem premislijo, drugim pa, naj »po 75 letih pridejo iz gozdov, se nehajo ukvarjati s preteklostjo in se posvetijo prihodnosti«.
Tudi Janša je opozoril na fenomen novih obrazov, ki se pojavijo nekaj mesecev pred volitvami in trdijo, da je vlada slaba, opozicija pa še slabša, zato je nujna nekakšna tretja pot. Kar pa se vedno znova izkaže za nedoraslo izzivom, saj nekako velja prepričanje, da je »za vlado vsak dober«, ne glede na znanje, izkušnje ali »popravne izpite«. Končni rezultat takšnega političnega kadrovanja je izgubljen čas, Marjan Šarec je le zadnji tak primer. Sicer pa je Janša kot prednostne naloge prihodnje vlade navedel debirokratizacijo in decentralizacijo; če vse centre gospodarske in politične moči skoncentriramo v Ljubljani, se blokira uravnotežen regijski razvoj, glede na logistični kaos, prometne blokade in vrtoglave cene nepremičnin pa to niti za prestolnico ni več ustrezen koncept.
O sestavi tretje Janševe vlade ne dvomi nekdanji poslanec SDS Jožef Jerovšek, kot je dejal, se bodo med pogajanji zdaj veliki proračunski apetiti nekaterih strank nedvomno unesli. Sicer pa naj bi po njegovih informacijah tudi nekateri poslanci strank, ki zavračajo pogajanja in ne bodo vstopile v koalicijo, nagovarjali svoje kolege v Desusu, SMC in NSi, da naj oblikovanje vlade podprejo.
Na govor Janeza Janše se je odzvala predsednica Desusa Aleksandra Pivec. Po njenih besedah so pogoj za skupno delo odnos političnih partnerjev do spoštovanja temeljnih človekovih pravic, preprečevanje sovražnega govora, izogibanje spodbujanju sovraštva in razdora med ljudmi, spoštovanje svobode govora in svobode medijev. Od morebitnih koalicijskih partnerjev pričakujejo, da se osredotočajo na oblikovanje skupnih rešitev in se vzdržijo vseh besed in dejanj, ki bi delili našo družbo. Če morebitni partnerji tega ne bodo sposobni doseči, pogovorov o oblikovanju nove koalicije v stranki Desus ne bodo mogli nadaljevati.
»Če bo preveč izsiljevanja drugih političnih strank, smo na predčasne volitve pripravljeni, sicer pa mislim, da je skrajni čas, da slovenska politika preraste tranzicijsko puberteto in se formirajo resne stranke, ki so pripravljene na sodelovanje,« je po sobotni slavnosti akademiji SDS dejal poslanec Franc Breznik, eden redkih, ki je bil po slovesnosti pripravljen nekoliko bolj podrobno pokomentirati aktualno politično stanje. Po njegovih besedah se spoprijemamo s številnimi domačimi problemi, poleg tega je v Bruslju treba počrpati 1,8 milijarde evrov, prihodnja evropska finančna perspektiva se zdi za Slovenijo vse prej kot obetavna, zato moramo okrepiti vse aktivnosti, da si izboljšamo položaj, zamujajo tudi priprave na predsedovanje evropskemu svetu. Časa za politične igre po njegovem mnenju ni več, prav tako se je izpel koncept forsiranja tako imenovanih novih obrazov – očitno si določene interesne skupine sploh ne prizadevajo več, da bi našle novo politično ime, kot kaže primer Marjana Šarca, jim je zdaj dovolj, da »najdejo igralca, ki je pripravljen zaigrati vlogo predsednika vlade«.
Janša: Četrte predčasne volitve so blizu
Predsednik SDS Janez Janša ni dajal izjav, v govoru pa je poudaril, da smo šli trikrat zapored na predčasne volitve in »tudi četrte so blizu«. Kar zadeva svarilo pred odpiranjem ideoloških tem, imajo po Janševih besedah nekatere stranke težave s prepoznavanjem ustavnih vrednot, ki imajo prav tako v nekem smislu značaj ideologije, to pa so parlamentarna demokracija, enakost pred zakonom, svobodno podjetništvo ter zaščita svobode govora in zborovanja ter človekovih pravic. Tistim, ki so pripravljeni na pogovore o sestavi koalicije, svetujejo, naj o tem premislijo, drugim pa, naj »po 75 letih pridejo iz gozdov, se nehajo ukvarjati s preteklostjo in se posvetijo prihodnosti«.
Tudi Janša je opozoril na fenomen novih obrazov, ki se pojavijo nekaj mesecev pred volitvami in trdijo, da je vlada slaba, opozicija pa še slabša, zato je nujna nekakšna tretja pot. Kar pa se vedno znova izkaže za nedoraslo izzivom, saj nekako velja prepričanje, da je »za vlado vsak dober«, ne glede na znanje, izkušnje ali »popravne izpite«. Končni rezultat takšnega političnega kadrovanja je izgubljen čas, Marjan Šarec je le zadnji tak primer. Sicer pa je Janša kot prednostne naloge prihodnje vlade navedel debirokratizacijo in decentralizacijo; če vse centre gospodarske in politične moči skoncentriramo v Ljubljani, se blokira uravnotežen regijski razvoj, glede na logistični kaos, prometne blokade in vrtoglave cene nepremičnin pa to niti za prestolnico ni več ustrezen koncept.
O sestavi tretje Janševe vlade ne dvomi nekdanji poslanec SDS Jožef Jerovšek, kot je dejal, se bodo med pogajanji zdaj veliki proračunski apetiti nekaterih strank nedvomno unesli. Sicer pa naj bi po njegovih informacijah tudi nekateri poslanci strank, ki zavračajo pogajanja in ne bodo vstopile v koalicijo, nagovarjali svoje kolege v Desusu, SMC in NSi, da naj oblikovanje vlade podprejo.
Na govor Janeza Janše se je odzvala predsednica Desusa Aleksandra Pivec. Po njenih besedah so pogoj za skupno delo odnos političnih partnerjev do spoštovanja temeljnih človekovih pravic, preprečevanje sovražnega govora, izogibanje spodbujanju sovraštva in razdora med ljudmi, spoštovanje svobode govora in svobode medijev. Od morebitnih koalicijskih partnerjev pričakujejo, da se osredotočajo na oblikovanje skupnih rešitev in se vzdržijo vseh besed in dejanj, ki bi delili našo družbo. Če morebitni partnerji tega ne bodo sposobni doseči, pogovorov o oblikovanju nove koalicije v stranki Desus ne bodo mogli nadaljevati.
