Razkrita sporna pogodba za nakup žične ograje
Nevladna organizacija Transparecy International je proti direktorju Zavoda RS za blagovne rezerve Antonu Zakrajšku že vložila naznanilo suma storitve kaznivega dejanja.
Odpri galerijo
FOTO: Matej Družnik/Delo
Nevladna organizacija Transparency International (TI) je proti direktorju Zavoda RS za blagovne rezerve Antonu Zakrajšku na tožilstvo vložila naznanilo suma zlorabe uradnega položaja zaradi pogodb o nakupu ograje, s katero se je Slovenija ogradila v obdobju povečanega begunskega vala, poroča 24ur.
Zakrajšek je v imenu Zavoda RS za blagovne rezerve novembra 2015 z direktorjem žalskega podjetja Minis Bojanom Plohlom sklenil prodajno pogodbo za nakup 28.000 kolutov spiralne raztegljive varnostne žične ograje v skupni vrednosti 1.229.760 evrov z DDV. Sporni del v pogodbi je rok za dobavo žice, ki je v primeru 70-odstotnega avansa isti dan kot sklenitev pogodbe, torej 24. november 2015.
Gre za podjetje brez resnejših referenc, ki je imelo celo večkrat blokirane račune, še piše 24ur. Po omenjenem poslu iz novembra 2015 si je podjetje finančno precej opomoglo. Transparency International (TI) Zakrajšku očita netransparentno in neracionalno ravnanje s proračunskimi sredstvi Republike Slovenije na strani zavoda za blagovne rezerve.
Namesto žice je država nato začela postavljati panelno ograjo, pogodba pa je bila spet sklenjena s podjetjem Minis. Vrednost pogodbe za 20 kilometrov panelne ograje je znašala 2.410.720 evrov z DDV. Sledila je še tretja pogodba, in sicer za nakup palic iz rebrastega betonskega železa, v vrednosti 122.976 evrov z DDV.
Pogodbe so bile skoraj tri leta označene s stopnjo tajnosti interno, javnost pa tako ni imela dostopa do vsebin pogodb.
Po mnenju TI je sporna pogodba s predplačilom 70-odstotne vrednosti pogodbe, kar je 860.832 evrov. Preplačilo je dovoljeno le v izjemnih primerih, v takšni višini pa se zanj ne sme dogovoriti brez soglasja ministrstva za finance, so zapisali na TI, kjer domnevajo, da takšnega soglasja zavod za blagovne rezerve od ministrstva ni pridobil.
»Pristojni organi naj dokončno ugotovijo, kako je bil posel sklenjen, zakaj je bilo izbrano ravno to podjetje in katere morebitne nepravilnosti so se pri tem zgodile,« je povedala predsednica Transparency International Alma Sedlar.
Zakrajšek je v imenu Zavoda RS za blagovne rezerve novembra 2015 z direktorjem žalskega podjetja Minis Bojanom Plohlom sklenil prodajno pogodbo za nakup 28.000 kolutov spiralne raztegljive varnostne žične ograje v skupni vrednosti 1.229.760 evrov z DDV. Sporni del v pogodbi je rok za dobavo žice, ki je v primeru 70-odstotnega avansa isti dan kot sklenitev pogodbe, torej 24. november 2015.
Gre za podjetje brez resnejših referenc, ki je imelo celo večkrat blokirane račune, še piše 24ur. Po omenjenem poslu iz novembra 2015 si je podjetje finančno precej opomoglo. Transparency International (TI) Zakrajšku očita netransparentno in neracionalno ravnanje s proračunskimi sredstvi Republike Slovenije na strani zavoda za blagovne rezerve.
Namesto žice je država nato začela postavljati panelno ograjo, pogodba pa je bila spet sklenjena s podjetjem Minis. Vrednost pogodbe za 20 kilometrov panelne ograje je znašala 2.410.720 evrov z DDV. Sledila je še tretja pogodba, in sicer za nakup palic iz rebrastega betonskega železa, v vrednosti 122.976 evrov z DDV.
Pogodbe so bile skoraj tri leta označene s stopnjo tajnosti interno, javnost pa tako ni imela dostopa do vsebin pogodb.
Po mnenju TI je sporna pogodba s predplačilom 70-odstotne vrednosti pogodbe, kar je 860.832 evrov. Preplačilo je dovoljeno le v izjemnih primerih, v takšni višini pa se zanj ne sme dogovoriti brez soglasja ministrstva za finance, so zapisali na TI, kjer domnevajo, da takšnega soglasja zavod za blagovne rezerve od ministrstva ni pridobil.
»Pristojni organi naj dokončno ugotovijo, kako je bil posel sklenjen, zakaj je bilo izbrano ravno to podjetje in katere morebitne nepravilnosti so se pri tem zgodile,« je povedala predsednica Transparency International Alma Sedlar.
