Kako varni pred covidom so ljudje na rehabilitacijah v zdraviliščih
Zavarovanci ZZZS so nameščeni v dvoposteljne sobe, namesto pred širjenjem virusa bolj varne enoposteljne.
Odpri galerijo
Polovica tistih, ki uveljavljajo zdraviliško zdravljenje v breme ZZZS, je starejših od 64 let. Veliko jih ima tudi pridružene bolezni, kar pomeni, da gre pri morebitni okužbi s covidom-19 za visoko rizične posameznike.
Foto: Tadej Regent
Ljubljana – V času ponovne širitve novega koronavirusa se glede napotitev na zdraviliška zdravljenja ni spremenilo nič: ljudi v zdraviliščih namesto v varnejše enoposteljne sobe nameščajo v dvoposteljne. Enoposteljne je treba doplačati, zato nekateri ogorčeno ugotavljajo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavestno dovoljuje izpostavljanje zavarovancev večji možnosti okužb.
Zavarovance se v dvoposteljne sobe namešča na podlagi izjave, da so zdravi. Tako ravnanje je tvegano glede na to, da se covid-19 lahko pojavlja povsem asimptomatsko, poleg tega Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pri izvajanju turistično-gostinske dejavnosti za preprečevanje širjenja okužbe s sars-cov-2 priporoča skupno namestitev samo za osebe iz istega gospodinjstva oziroma tistih, ki že sicer potujejo skupaj. »Z vidika preprečevanja širjenja okužbe se je treba zavedati, da večje ko je število oseb iz različnih gospodinjstev, več bo okuženih (gostov in posledično njihovih družinskih članov) v primeru pojava okužbe pri eni od oseb,« piše v priporočilih NIJZ. Ob tem pa v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) opozarjajo na navodilo NIJZ, ki pravi, da Zdraviliška dejavnost (turistična dejavnost), Zdraviliško zdravljenje in programi zdravilstva · Higienska in zaščitna priporočila, niso predmet zgoraj omenjenih priporočil.
Zaradi trenutnih razmer imajo določeni zavarovanci pred bivanjem v dvoposteljni sobi pomisleke, a ZZZS vztraja pri pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določajo, da je standard pri zdraviliškem zdravljenju nastanitev v dvo- ali večposteljni sobi.
To je na neki način razumljivo, saj so nastanitve v enoposteljne sobe precej dražje, poleg tega bi se čakalne dobe precej podaljšale, če bi bil v sobi vsak sam.
Pa se je zato, ker je nekdo v zdravilišču bival v dvoposteljni sobi že zgodila kakšna okužba z novim koronavirusom?
»Podatka o okužbah pacientov ne vodimo,« pravijo na ZZZS. Polovica tistih, ki uveljavljajo zdraviliško zdravljenje v njegovo breme, je starejših od 64 let. Veliko jih ima tudi pridružene bolezni, kar pomeni, da gre pri morebitni okužbi s covidom-19 za visoko rizične posameznike.
Koliko pa se je zaradi zaprtja zdravilišč med krizo zaradi koronavirusa podaljšalo čakanje na rehabilitacijo?
V obdobju januar–maj 2020 je bilo koriščenih 93 odstotkov dni zdraviliškega zdravljenja v primerjavi z vsemi odobrenimi dnevi iz odločb ZZZS, v istem obdobju lani pa je ta delež znašal 98 odstotkov. V obdobju januar–maj 2020 je bilo izkoriščenih za 61 odstotkov dni zdraviliškega zdravljenja manj kot v istem obdobju lani.
Vlada je na začetku maja letos odločila, da morajo zdravilišča zavarovanim osebam, ki jim je bilo to zdravljenje odobreno z odločbo ZZZS, in ga zaradi epidemije niso mogle začeti ali končati, zagotoviti termin izvedbe tega zdravljenja najpozneje v treh mesecih od prenehanja začasnih ukrepov v zvezi z epidemijo.
Na SSNZ poudarjajo, da so z vso resnostjo in skrbnostjo že od začetka epidemije pripravljali vse standarde, postopke in navodila za preprečitev možnosti širitve okužbe s koronavirusom. Vsa navodila so nastajala v tesnem sodelovanju s Razširjenim strokovnim kolegijem za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, s strokovnim vodstvom URI Soča, kot tudi z Ministrstvom za zdravje, ki je pristojno za potrjevanje navodil. Med drugim iz navodil za stacionarno zdraviliško zdravljenje izhaja, da so pacienti lahko nameščeni samo v dvo-posteljnih sobah, pa čeprav v pravilih ZZZS piše, da so lahko tudi v večposteljnih.
Na zdraviliško rehabilitacijo v zdraviliščih Term Krka (Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Strunjan) in v Thermano Laško napoteni pacienti čakajo v skladu z veljavnostjo odločb, ki jih izda ZZZS. Tako je bilo tudi pred epidemijo bolezni covid-19, so povedali v Termah Krka. Veljavnost je lahko pet, deset ali trideset dni, odvisno od tega, ali gre za nadaljevanje zdraviliškega zdravljenja, za zdraviliško zdravljenje, upokojence ali delovno aktivno osebo.
V Thermani Laško so dodali, da od preklica epidemije vabijo vse paciente, ki so jim bile odločbe izdane junija, in jim pridružujejo tiste, ki so jim bile odločbe izdane med epidemijo do zapolnitve kapacitet, ki zagotavljajo varno obravnavo v skladu z veljavnimi standardi in veljavnostjo odločb.
V Termah Krka paciente ob prihodu v zdravilišče – skladno s protokolom NIJZ – sprejmejo na določenih vstopnih točkah. Nameščajo jih v dvoposteljne sobe z ločenimi ležišči, ob čemer v Thermani Laško pravijo, da dosledno uveljavljajo pravila in priporočila za zmanjšanje tveganja okužb (z ustrezno medposteljno razdaljo). V Termah Krka pravijo, da »higieno vzdržujemo na najvišji ravni, pogosto razkužujemo skupne prostore in izpostavljene površine. Pacienti pa imajo možnost – ob doplačilu in če so hotelske nastanitve proste – izbrati tudi nastanitev v enoposteljni sobi«. A je ta za povprečno slovensko pokojnino žal nedosegljiva.
V Thermani Laško poudarjajo, da pacienti prihajajo iz bolnišnic, kliničnih centrov in drugih institucij, kjer so namestitve prav tako v dvo- ali celo večposteljnih sobah.
V SSNZ poudarjajo, da sta zdraviliška in turistična dejavnost ločeni področji: »Zdraviliško zdravljenje je del javne zdravstvene mreže, tako kot so bolnišnice, kjer pa pacienti prav tako niso nameščeni v enoposteljne sobe.«
Zavarovance se v dvoposteljne sobe namešča na podlagi izjave, da so zdravi. Tako ravnanje je tvegano glede na to, da se covid-19 lahko pojavlja povsem asimptomatsko, poleg tega Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pri izvajanju turistično-gostinske dejavnosti za preprečevanje širjenja okužbe s sars-cov-2 priporoča skupno namestitev samo za osebe iz istega gospodinjstva oziroma tistih, ki že sicer potujejo skupaj. »Z vidika preprečevanja širjenja okužbe se je treba zavedati, da večje ko je število oseb iz različnih gospodinjstev, več bo okuženih (gostov in posledično njihovih družinskih članov) v primeru pojava okužbe pri eni od oseb,« piše v priporočilih NIJZ. Ob tem pa v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) opozarjajo na navodilo NIJZ, ki pravi, da Zdraviliška dejavnost (turistična dejavnost), Zdraviliško zdravljenje in programi zdravilstva · Higienska in zaščitna priporočila, niso predmet zgoraj omenjenih priporočil.
Podatka o okuženih ne vodijo
Zaradi trenutnih razmer imajo določeni zavarovanci pred bivanjem v dvoposteljni sobi pomisleke, a ZZZS vztraja pri pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določajo, da je standard pri zdraviliškem zdravljenju nastanitev v dvo- ali večposteljni sobi.
To je na neki način razumljivo, saj so nastanitve v enoposteljne sobe precej dražje, poleg tega bi se čakalne dobe precej podaljšale, če bi bil v sobi vsak sam.
Pa se je zato, ker je nekdo v zdravilišču bival v dvoposteljni sobi že zgodila kakšna okužba z novim koronavirusom?
»Podatka o okužbah pacientov ne vodimo,« pravijo na ZZZS. Polovica tistih, ki uveljavljajo zdraviliško zdravljenje v njegovo breme, je starejših od 64 let. Veliko jih ima tudi pridružene bolezni, kar pomeni, da gre pri morebitni okužbi s covidom-19 za visoko rizične posameznike.
Koliko pa se je zaradi zaprtja zdravilišč med krizo zaradi koronavirusa podaljšalo čakanje na rehabilitacijo?
V obdobju januar–maj 2020 je bilo koriščenih 93 odstotkov dni zdraviliškega zdravljenja v primerjavi z vsemi odobrenimi dnevi iz odločb ZZZS, v istem obdobju lani pa je ta delež znašal 98 odstotkov. V obdobju januar–maj 2020 je bilo izkoriščenih za 61 odstotkov dni zdraviliškega zdravljenja manj kot v istem obdobju lani.
Vlada je na začetku maja letos odločila, da morajo zdravilišča zavarovanim osebam, ki jim je bilo to zdravljenje odobreno z odločbo ZZZS, in ga zaradi epidemije niso mogle začeti ali končati, zagotoviti termin izvedbe tega zdravljenja najpozneje v treh mesecih od prenehanja začasnih ukrepov v zvezi z epidemijo.
Na SSNZ poudarjajo, da so z vso resnostjo in skrbnostjo že od začetka epidemije pripravljali vse standarde, postopke in navodila za preprečitev možnosti širitve okužbe s koronavirusom. Vsa navodila so nastajala v tesnem sodelovanju s Razširjenim strokovnim kolegijem za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, s strokovnim vodstvom URI Soča, kot tudi z Ministrstvom za zdravje, ki je pristojno za potrjevanje navodil. Med drugim iz navodil za stacionarno zdraviliško zdravljenje izhaja, da so pacienti lahko nameščeni samo v dvo-posteljnih sobah, pa čeprav v pravilih ZZZS piše, da so lahko tudi v večposteljnih.
Čakanje v okviru odločb
Na zdraviliško rehabilitacijo v zdraviliščih Term Krka (Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Strunjan) in v Thermano Laško napoteni pacienti čakajo v skladu z veljavnostjo odločb, ki jih izda ZZZS. Tako je bilo tudi pred epidemijo bolezni covid-19, so povedali v Termah Krka. Veljavnost je lahko pet, deset ali trideset dni, odvisno od tega, ali gre za nadaljevanje zdraviliškega zdravljenja, za zdraviliško zdravljenje, upokojence ali delovno aktivno osebo.
V Thermani Laško so dodali, da od preklica epidemije vabijo vse paciente, ki so jim bile odločbe izdane junija, in jim pridružujejo tiste, ki so jim bile odločbe izdane med epidemijo do zapolnitve kapacitet, ki zagotavljajo varno obravnavo v skladu z veljavnimi standardi in veljavnostjo odločb.
V Termah Krka paciente ob prihodu v zdravilišče – skladno s protokolom NIJZ – sprejmejo na določenih vstopnih točkah. Nameščajo jih v dvoposteljne sobe z ločenimi ležišči, ob čemer v Thermani Laško pravijo, da dosledno uveljavljajo pravila in priporočila za zmanjšanje tveganja okužb (z ustrezno medposteljno razdaljo). V Termah Krka pravijo, da »higieno vzdržujemo na najvišji ravni, pogosto razkužujemo skupne prostore in izpostavljene površine. Pacienti pa imajo možnost – ob doplačilu in če so hotelske nastanitve proste – izbrati tudi nastanitev v enoposteljni sobi«. A je ta za povprečno slovensko pokojnino žal nedosegljiva.
V Thermani Laško poudarjajo, da pacienti prihajajo iz bolnišnic, kliničnih centrov in drugih institucij, kjer so namestitve prav tako v dvo- ali celo večposteljnih sobah.
V SSNZ poudarjajo, da sta zdraviliška in turistična dejavnost ločeni področji: »Zdraviliško zdravljenje je del javne zdravstvene mreže, tako kot so bolnišnice, kjer pa pacienti prav tako niso nameščeni v enoposteljne sobe.«
