Razpis za gradnjo dokaz, da vlada misli resno

Drugi tir Miro Cerar: Ali ostanemo na evropskem transportnem zemljevidu ali pa se začnemo vračati v 19. stoletje

Objavljeno
26. avgust 2017 16.10
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Koper – Direkcija za infrastrukturo (DRI) je včeraj na svoji spletni strani, portalu za e-poročanje in portalu evropske komisije objavila razpis za izvedbo pripravljalnih del za drugi tir. »To je korak na poti do jasnega cilja,« je na delovišču izvlečnega tira pri Dekanih dejal državni sekretar Jure Leben. Predsednik vlade Miro Cerar pa je na začetku referendumske kampanje o zakonu o drugem tiru dejal, da je podpora zakona podpora skupnemu razvoju države, nasprotovanje pa vračanje v 19. stoletje.

Miro Cerar je ugotovil, da gradnja izvlečnega tira (gradijo ga Kolektor Koling, CPG in CGP za 5,9 milijona evrov) poteka skladno z načrti. Novembra bo izvlečni tir zgrajen, do aprila prihodnje leto bodo obnovili še malo več kot 1200 metrov obstoječega tira, kar pomeni povečanje koprske tovorne postaje, omogoča pretok nekaj odstotkov več vlakov in je v bistvu že začetek gradnje drugega tira. »Če zakona o drugem tiru ne bodo podprli, bomo postali slepo črevo, blagovni tokovi med Avstrijo in Italijo nas bodo obšli, ne bo modernizacije, ne takšnega razvoja, kakršnega si želimo, in ne takšne prihodnosti, kakršno si želimo za mlade.«

Premier je dodal: »Razumem, da nekateri nasprotujejo zakonu, ker nimajo informacij, ker so zavedeni, sem pa odločno nasprotnik vseh tistih, ki se skrivajo za pobudo nekega posameznika in z njo manipulirajo v škodo vse naše države, ki torej želijo preprečiti projekt, ki je usodno pomemben za našo prihodnost. Tisti, ki govorijo o tem, koliko denarja bo pokradenega, očitno izhajajo iz lastnih preteklih praks in so povzročili, da imamo težavo zaradi afere Teš 6. Projekt smo pripravili povsem drugače, pregledno ter z jasno in stabilno finančno konstrukcijo, v sodelovanju z evropsko komisijo, z Evropsko investicijsko banko, z več zalednimi državami, z Jaspersom [evropsko institucijo za tehnično pomoč], vso razpoložljivo domačo stroko, z več ministri in civilno družbo.«

Jure Leben je povedal, da so za pripravljalna dela namenili okoli 44 milijonov evrov (torej točno toliko, kolikor so dobili nepovratnih evropskih sredstev zanje). V tem znesku naj bi šlo približno 20 milijonov evrov za dostopne ceste in drugo infrastrukturo, potrebno za izvedbo glavnih del (predori in viadukti), preostali denar pa naj bi namenili za geološke in arheološke raziskave ter izdelavo PZI za glavna dela, za katera bi radi konec leta objavili razpis za izvajalce.

Svetovalec v podjetju 2 TDK Metod Dragonja je pojasnil, da so skupaj z Uradom za makroekonomske analize in razvoj izračunali, da bo sama gradnja tira (v času gradnje) pripomogla k povečanju BDP s faktorjem 1,4 od obsega investicij. Vsak dodatno prepeljan milijon ton tovora v Luki pa generira v logistični verigi od 60 do 80 milijonov evrov. Ker pričakujejo, da bo drugi tir podvojil sedanji pretovor v pristanišču, to pomeni več kot enomilijardni prispevek v slovenskem BDP. V logističnih in spremljevalnih dejavnostih pa naj bi omogočil 9000 novih delovnih mest.

Generalni direktor SŽ Dušan Mes je pojasnil, da se bo samo letos obseg tovora med Koprom in Divačo povečal za 12 odstotkov, kar še zmeraj dokazuje, da je omenjeni koridor čez Slovenijo najbolj konkurenčen. Tovor iz Trsta bo proti Madžarski in drugim državam še zmeraj potoval skozi Slovenijo, ker je ta pot najoptimalnejša. Skozi Italijo in Avstrijo je cena višja, kakovost storitev pa slabša. Gradnjo še enega tira ob sedanjem tiru pa je Mes označil za praktično nemogočo, saj bi morali v tem primeru med gradnjo velik del obstoječe proge zapreti. »Tega si ne moremo privoščiti niti 12 ur na mesec. Proga je lahko zaprta največ šest do osem ur na mesec,« trdi Mes. Glavni projektant iz DRI Bojan Cerkovnik pa je pojasnil, zakaj so predvideli lok čez Tinjanski hrib, zaradi česar so zdaj tako glasni kritiki trase: »Ta ovinek je nastal leta 2005 pri umeščanju trase. Ni res, da je nastal zaradi italijanske namere za priključitev na drugi tir, ker se je Italija hotela priključiti šele kasneje. Trasa se dvigne za 450 metrov višinske razlike. Če želimo doseči standardni 17-promilni vzpon, mora biti proga dolga 27 kilometrov. Ovinek bi lahko naredili proti Hrvaški, vendar bi morala proga čez vodovarstveno območje, projektant se je zato pravilno odločil, kot se je.«

»Spreminjanje trase bi vzelo najmanj pet let«

Včeraj navzoči strokovnjaki so potrdili, da alternativni predlogi, ki jih ponujajo nasprotniki zakona, nimajo certificiranih projektov. Predvsem pa, da bi kakršnokoli spreminjanje trase v tem trenutku v najbolj optimističnem primeru vzelo vsaj pet let (najbrž pa še veliko več časa). Vsako izgubljeno leto pomeni stomilijonske izgube v gospodarstvu.

Predstavitve projekta in izvlečnega tira sta se udeležila tudi nekdanji glavni direktor Luke Koper Bruno Korelič in koprski župan Boris Popovič. Ta je dejal: »Prepričan sem, da bo zmagal razum in da se bo projekt, ki je nujen že dvajset let, nemoteno nadaljeval. Obstoječi tir je na neprimerni lokaciji, škodi prebivalcem, naravi in okolju, vsej državi moramo omogočiti boljšo prihodnost.«

Ker na predstavitvi ni bilo nikogar iz Luke Koper, je Miro Cerar dejal, da je ena oseba v upravi Luke zadržana do zakona o drugem tiru. »Toda pričakujemo, da bo tudi iz uprave v prihodnjih dneh ali tednih izkazana odločnejša podpora temu projektu, ki je navsezadnje v veliko podporo prav Luki.«