Razpisana mesta za specializacijo družinske medicine lahko ostanejo prazna

Po sestanku koordinacije zdravniških organizacij.
Objavljeno
12. april 2019 08.30
Posodobljeno
12. april 2019 08.46
Koordinacija zdravniških organizacij pričakuje od ministra za zdravje hitre odzive na vse hujše razmere (fotografija je iz sestanka koordinacije iz leta 2017). FOTO Uroš Hočevar/Delo
STA, B. F. Ž.
STA, B. F. Ž.
Ljubljana - Koordinacija zdravniških organizacij se je odzvala na trenutne razmere v zdravstvu. Opozorili so, da včeraj razpisana mesta za specializacijo družinske medicine lahko ostanejo prazna. Zavzeli so se za izstop iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja in pozvali k enotnosti med zdravniki.

Člani koordinacija so Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Predsednik zdravniškega društva Radko Komadina je menil, da so dogodki v zadnji dneh in tednih začeli prehitevati ministra za zdravje, ki da se je znašel nemočen pred Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Dodal je, da tisti, ki si prizadevajo ohraniti današnji ustroj ZZZS, »v svoji slepoti najbolj prispevajo k nadaljnjemu razpadanju javnega zdravstvenega sistema«, ki ga vse štiri zdravniške organizacije želijo ohraniti.
Opozoril je tudi, da obstaja resno tveganje, da mesta na včeraj objavljenem razpisu za specializacije za družinsko medicino in ostala področja ne bodo zapolnjena.  

Za specializacije zdravnikov je z razpisom predvidenih 62 mest družinske medicine: po eno mesto za 13 zdravstvenih domov ter po dve za Zdravstveni dom Celje in Osnovno zdravstvo Gorenjske, 45 pa za območje celotne države. Lani sicer zanimanja za družinsko medicino ni bilo veliko, saj je velika večina razpisanih mest ostala nezasedenih. Na zadnjem razpisu s 60 razpisanimi mesti je bilo na primer osem prijav.
 

Minister nima več časa


Predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Igor Dovnik je dejal, da se zdravstveni sistem počasi ruši sam vase ter da minister nima časa, da se seznanja z dogodki, ampak mora jutri začeti predstavljati rešitve. Dodal je, da so problem tudi pediatri, »kjer je stanje zelo podobno, ali celo bistveno slabše, kot pri družinskih zdravnikih«. Izpostavil je, da so preobremenjeni in da je velika večina starejših, ter opozoril, da »novi, ki prihajajo, ne bodo mogli nadomestiti niti tistih, ki bodo odšli«.

Pozval je tudi k enotnosti med zdravniki in dejal, da si Slovenija zasluži evropsko zdravstvo, ki bo temeljilo na solidarnosti in dostopnosti. Verjame, da je najboljša rešitev, da se zgledujemo po delujočem sistemu iz Evrope.

Dovnik je tudi prepričan, da so zasebniki najranljivejši del zdravnikov ter da so problemi na vseh ravneh, tako na primarni, kot sekundarni. Poudaril je, da se malo govori o tem, da je splošni dogovor za leto 2019 ambulantnim zdravnikom na sekundarni ravni prinesel dvakrat do petkrat več prvih pregledov v primerjavi z lanskim letom.
 

Kritični do ZZZS


Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin je spomnil, da so leta 2017 končno uspeli, da je modra knjiga postala del kolektivne pogodbe, kar pomeni, da so obveznosti iz modre knjige tudi pravice iz kolektivne pogodbe, ki jim jih ne more nihče odreči. Standardi in normativi so sprejeti in je treba temu prilagoditi način dela javnih zdravstvenih zavodov.

Izpostavil je, da kljub pozivu ZZZS na tem področju ni nič naredil, in napovedal, da bodo delodajalce pozvali, naj spremenijo sistematizacijo, »da bomo sploh videli, koliko zdravnikov, na katerih oddelkih in v katerih javnih zavodih manjka«, ter da se bo sploh lahko ocenilo, »kje je možno oziroma nemogoče delati po standardih in normativih«.

Kuštrin je tudi odločno zavrnil namigovanja, da so odpovedi delovnih razmerij zdravnikov v Kranju in druge napovedane odpovedi zdravnikov v kakršnikoli povezavi s privatizacijo zdravstva ter da Fides in druge zdravstvene organizacije stojijo za tem. Poudaril je, da zagovarjajo javni zdravstveni sistem, »ki bo učinkovit, kar se bo kazalo v transparentnosti in dostopnosti«.

Spomnil je še na njihovo zahtevo po izstopu iz enotnega plačnega sistema. Kuštrin je poudaril, da obstoječi plačni sistem pomeni uravnilovko in da ljudi, ki delajo najzahtevnejša dela, ne more nagraditi.

Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik je zaključila, da upa, da bo minister s svojo strokovno ekipo, ki jo gradi na ministrstvu, bolj uspešen kot njegovi predhodniki. Po njenih besedah se bo to videlo, če bo uspel premagati ZZZS in uveljavil obljubo s sestanka koordinativne skupine, da bi ustavili dodatno naročanje bolnikov nad 1895 glavarinskih količnikov na področju družinske medicine. To bo po njenem mnenju tudi prvi preizkus, kako močen je minister v odnosu do ZZZS in koliko podpore bo dobil tako v koaliciji, kot pri Levici.
 

Urejanje položaja medicinskih sester


Prav na zahtevo Levice je Odbor za zdravstvo na včerajšnji nujni seji obravnaval problematiko zdravstvene in babiške nege. Sprejeti so bili sklepi, ki ministrstvu nalagajo, da uredi položaj delavk in delavcev na področju zdravstvene in babiške nege ter jim v zagotovi primerne plače za opravljeno delo. V roku dobrega meseca naj bi se uredil položaj srednjih medicinskih sester, ki opravljajo aktivnosti in kompetence diplomiranih medicinski sester. Z ureditvijo položaja bodo slednje končno deležne plačila, ki ga zaslužijo, pravijo v Levici. Do 30. septembra letos naj bi se sprejeli kadrovski standardi in normativi za področje zdravstvene nege, ki so nespremenjeni že 35 let.

Ministrstvu za zdravje je bilo naloženo še, da preuči možnosti priprave krovnega zakona na področju zdravstvene in babiške nege in se opredeli glede načina razpisovanja in izvedbe specializacij na tem področju.