Razžalitev Jankovića ali dopustna kritika?

Ljubljana – Boštjan Furlan, ki si je prislužil sodni opomin z izjavami na račun ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je po pravnomočnosti sodbe vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Upa, da mu bo uspelo vrhovne sodnike prepričati, da je odločitev sodišč, ki sta ga spoznali za krivega razžalitve, napačna.

»Božiček nam je namignil, da vam letos verjetno ne bo prinesel ničesar, saj ste vse leto lagali in zapravljali premoženje prebivalcev najlepšega mesta na svetu,« so bile besede, ki jih je ljubljanskemu županu 22. decembra 2009 na tiskovni konferenci MOL izrekel predsednik podmladka ljubljanskega odbora SLS Boštjan Furlan. Nato pa je nadaljeval, da so se predstavniki strank SDS, SLS in NSi odločili Jankoviću podariti monopoli, češ naj se raje igra to igrico kakor s premoženjem Ljubljančanov. Besedni dvoboj med županom in predstavniki omenjenih strank je vrhunec dosegel z besedami člana Slovenske demokratične mladine, podmladka SDS, Klemna Perka, da protestirajo proti »balkanskemu kavboju, ki ropa ljubljansko blagajno«.

Napačna pravna kvalifikacija?

Predsednik podmladka NSi Jernej Vrtovec se je za dogodek opravičil že naslednjega dne, opravičil se je tudi Klemen Perko in se v zunajsodni poravnavi strinjal, da bo opravil nekaj ur družbenokoristnega dela. Furlana pa je tožilstvo na Jankovićev predlog preganjalo zaradi izjav o laganju in zapravljanju premoženja Ljubljančanov in ljubljansko okrožno sodišče ga je zaradi razžalitve kaznovalo s sodnim opominom.

Menilo je namreč, da očitek županu (ki je zavezan gospodarnemu ravnanju), da je kradel, nedvomno pomeni negativno vrednostno sodbo, višji sodniki pa so takšni odločitvi pritrdili. A Furlan se z razsodbo se more sprijazniti. Odvetnik Stojan Zdolšek, ki ga je Furlan za zastopanje pooblastil šele v postopku izrednega pravnega sredstva, meni, da je sodišče dejanje napačno pravno okvalificiralo kot razžalitev, Furlanovo dejanje pa ne obsega niti zakonskih znakov katerega drugega kaznivega dejanja. Prvi del opisa dejanja, kjer je omenjen Božiček, je namreč šaljiv oziroma domišljijski in ne more predstavljati negativne vrednostne sodbe posameznika, poudarja odvetnik. Po njegovem mnenju očitka, da je Janković lagal in zapravljal premoženje prebivalcev glavnega mesta, nista vrednostni oceni, temveč se nanašata na oceno njegovega dela kot župana in je njuno resničnost mogoče dokazovati, kar je Furlan tudi storil, a tega sodišči prve in druge stopenje nista upoštevali.

»Brez zaničljivega namena«

Kot odvetnik navaja v zahtevi za varstvo zakonitosti, je očitek, da župan glavnega mesta »zapravlja premoženje meščanov«, v demokratični družbi dopustna kritika dela župana kot osebe pod strogim nadzorom javnosti, ki nikakor ne presega praga protipravnosti, sicer pa izrečene besede niti same po sebi niti glede na celotni kontekst ravnanja obdolženca niso žaljive in niso bile izrečene z zaničljivim namenom. Furlan je inkriminirane besede izrekel v okviru političnega govora oziroma politične dejavnosti, in to profesionalnemu politiku Jankoviću, sporna izjava pa se ne nanaša na njegovo zasebno življenje, temveč na opravljanje njegove funkcije, kar dodatno širi meje dopustnosti javne kritike, navaja Zdolšek.

Sodišče je tako zaradi napačne kvalifikacije neutemeljeno zavrglo Furlanove dokazne predloge, s katerimi bi dokazoval resničnost svojih izjav, meni. Kot poudarja odvetnik, z vidika ustavne pravice do enakega varstva pravic ni sprejemljivo, da si sodišče ustvari sodbo samo na podlagi dokazov, ki obremenjujejo obdolženca, in še preden sliši dokaze, ki bi ga utegnili razbremeniti.

Kot najpomembnejši dokazni predlog odvetnik navaja končno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank iz letošnjega januarja, ki ga Furlan do predobravnavnega naroka decembra lani ni mogel predložiti. Ne nazadnje pa sodišče ni opravilo tehtanja sorazmernosti med več ustavno zaščitenimi pravicami – med pravico do časti in dobrega imena na eni ter svobodo izražanja obdolženca na drugi strani.