Rdeči križ bo zaradi hotela Arija moral vračati denar

Ankaran - Nedokončana naložba v hotel Arija v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič je postala najtežji kamen okoli vratu Rdečega križa Slovenije. Naložbo je ministrstvo za gospodarski razvoj prijavilo Komisiji za preprečevanje korupcije, povsem lahko pa se bo zgodilo, da bo RKS moral vrniti 2,53 milijona evrov, načeloma nepovratnih evropskih sredstev.
S hotelom Arija se je dodobra zapletlo. Pogodbena vrednost upravičenih stroškov projekta je znašala 8,2 milijona evrov, od tega naj bi evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3 milijone, državni proračun pa 531.000 evrov. Rdeči križ Slovenije (RKS) bi moral zgraditi hotel s 105 ležišči (ob upoštevanju pomožnih - 118), vendar so jih dejansko uspeli zgraditi le 68 ležišč. Projekt se je začel 22. oktobra 2008 in bi se moral zaključiti 15. septembra 2011. Čeprav je RKS že konec leta 2009 (ko je bil predsednik RKS še Borut Miklavčič, nekdanji minister za zdravje in Janez Pezelj generalni sekretar RKS) pridobil uporabno dovoljenje in od tedaj nemoteno obratuje, pa naložba finančno ni zaključena. Poglavitni razlog je stečaj nad glavnim izvajalcem (Vegrad) in stečaj pri glavnem dobavitelju opreme (GPG Grosuplje). Oba izvajalca nista odpravila napak in pomanjkljivosti in plačila do izvajalcev v stečaju ni bilo izvedeno.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pred tremi dnevi izdalo končno poročilo o izvedenem nadzoru na kraju objekta in obvestilo RKS. V sklepnih ugotovitvajh poročila o nadzoru piše, da niso mogli nedvoumno potrditi ustreznosti izvedenega postopka pri izboru izvajalca gradbenih del (našli so dve različici razpisne dokumentacije, zato obstaja sum, d aje šlo za nepravilnosti). Kot tudi niso mogli ugotoviti, da so bila dodeljena sredstva porabljena smotrno in gospodarno. Zato bo ministrstvo čez nekaj dni primer poslalo Komisiji za preprečevanje korupcije. Direktorat za turizem se bo še opredelil glede izbora izvajalca del in uporabnega dovoljenja ter ostalih postopkov pri vodenju naložbe. Direktorat se bo tudi opredelil do tega, ali naj se projekt nadaljuje ali prekine. V primeru prekinitve, bo Rdeči križ moral vrniti vsa doselj izplačana sredstva evropskega sklada ( 2,53 milijona evrov).
RKS je moral naročiti sanacijska dela drugim izvajalcem in s tem seveda povišal strošek naložbe. RKS ob nadzoru ni mogel predložiti zahetvane dokumentacije (gradbeni dnevnik, dokazilo o zanesljivosti objekta, zapisnik o primopredaji z izvajalci...), zato morajo manjkajočo dokumentacijo še pridobiti od stečajnih upraviteljev. Nadzorni organ in predstavnik RKS nista ustrezno in pravočasno ukrepala, da bi preprečila napake med gradnjo.