Rebalans proračuna brezposelnim vzel 94 milijonov evrov

Ljubljana - Odbor DZ za delo se je danes seznanil s predlogom rebalansa letošnjega proračuna v delu, ki se nanaša na ministrstvo za delo. Glede na predlog se jim sredstva zmanjšujejo približno iz 130,4 milijona evrov na približno 1,4 milijarde evrov, a je poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in pristavila, da bodo zagotovljene vse pravice,  če sredstev ne bo dovolj, jih bodo dosegli s prerazporeditvami, je pojasnila.

Kopač Mrakova pravi, da se sredstva v primerjavi s sprejetim poračunom za leto 2015 sicer res znižujejo, vendar pa je po njenih besedah bolj ustrezna primerjava s porabljenimi sredstvi v letu 2014, ki pa ne kaže takšne razlike. Predlog rebalansa je po njenem pojasnilu pripravljen tudi na podlagi ocen Urada za makroekonomske analize in razvoj, po katerih bo letos povprečno 115.000 brezposelnih.

V razpravi je poslanec ZL Matjaž Hanžek menil, da ob več kot 130 milijonih evrov manj glede na sprejeti proračun ni na mestu govorjenje o tem, da se pravice ne bodo zmanjšale. »Življenjski stroški se dvigujejo. Najprej bi morali poskrbeti za tiste, ki komaj preživijo,« je dejal. Taka je po njegovem pojasnilu tudi usmeritev Sveta Evrope.

Iva Dimic iz NSi je menila, da predlagani rebalans prinaša reze na področjih, ki so problematična in zahtevajo posebno skrb družbe. Spomnila je, da je za denarna nadomestila brezposelnim glede na sprejeti proračun namenjenih skoraj 94 milijonov evrov manj, za družinske prejemke in starševska nadomestila pa 36 milijonov evrov manj, kar bo po njenih besedah »poseglo v socialni status družin«.

Predsednik odbora Uroš Prikl iz Desusa meni, da je napočil čas, da bi posamezne sektorske politike začele upoštevati druga drugo in sodelovati med seboj. »Družinska politika brez povezave s stanovanjsko, izobraževalno in drugimi politikami ne bo prinesla rezultatov. Nujno je na zadeve pogledati celovito,« je menil.

Po besedah poslanke SMC Janje Sluga pa predlagani rebalans kljub nekaterim opozorilom prinaša napredek. Tako bo v varstveno-delovnih centrih 70 novih zaposlitev, več sredstev je glede na realizacijo v letu 2014 predvidenih tudi za socialno vključenost invalidov. »Vse to nas lahko navdaja z upanjem,« je menila. 

Ministrstvu za delo bo rebalans med drugim znižal postavko za državne štipendije z dobrih sto na slabih 70 milijonov, torej za več kot tri desetine.

Ministrstvo za notranje zadeve: Potrebovali bomo dodaten denar

Rebalans letošnjega proračuna policiji namenja za 34,7 milijona evrov manj sredstev, kot bi jih potrebovala, je na današnji seji odbora DZ za notranje zadeve opozoril državni sekretar na ministrstvu za notranje Boštjan Šefic. Po njegovem je nujno, da se policiji zagotovi dodatna sredstva, sicer da se bo sistem v drugi polovici leta ustavil. Po besedah Šefica ministrstvo z rebalansom dobiva 304,5 milijona evrov, od česar je za policijo namenjeno 257,2 milijona. Slednje je za 3,7 milijona evrov manj, kot predvideva prvotni proračun, in za 15,8 milijona manj, kot je bila dejanska poraba policije v letu 2014.

Za izvajanje vseh zakonskih obveznosti pa bi policija po njegovih besedah potrebovala med 300 in 305 milijoni evrov, kar pomeni, da bo glede na dodeljena sredstva nekje v drugi polovici leta "v velikih težavah" in ne bo mogla izvajati vseh svojih obveznosti.

»To kar se dogaja s tem proračunom, je zločin nad policijo,« je ob teh podatkih opozoril poslanec SDS Vinko Gorenak. Policija je od leta 2008 po njegovih besedah izgubila 1500 ljudi. Ministrica za notranje zadeve je odobrila zaposlitev 152 novih policistov, a denarja zanje v proračunu ni, je opozoril poslanec. Koalicijo je zato pozval, naj do končnega sprejemanja proračuna stakne glave in skuša najti neke »človeške rešitve.«

Da bi bil potreben razmislek o tem, kako se policiji jemljejo sredstva, je menila tudi Anita Koleša (SMC). »Mogoče to govorjenje res ni najbolj državotvorno glede na to, da sem članica koalicije, vendar je razmislek na mestu,« je opozorila. Razpravo je miril minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Opozoril je na dogovor vlade, da bodo v primeru, ko bi lahko bilo ogroženo delovanje katere od služb, takoj ukrepali. Po njegovih besedah rebalans ne posega radikalno v nobeno ključno javno službo, vrši pa na vse pritisk, da racionalizirajo delovanje.