Red za izredne zasluge Univerzi v Ljubljani
Igor Papič: Znanje je naš največji potencial. Nobelovec Duncan Haldane: Študente je treba naučiti samostojnega mišljenja.
Odpri galerijo
S slavnostno sejo v dvorani, kjer je imel jezikoslovec Fran Ramovš pred natanko sto leti prvo predavanje, se je začel teden univerze. Fotografije Jože Suhadolnik
V prav tisti sobani – Zbornični dvorani rektorata Univerze v Ljubljani, kjer je imel jezikoslovec Fran Ramovš pred natanko sto leti prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi, so univerzitetni senatorji s slavnostno sejo začeli teden univerze, ki je tokrat v znamenju stoletnice.
V prvem študijskem letu 1919/1920 se je na Univerzo vpisalo 942 študentov, predavalo pa jim je 18 profesorjev. Danes ima več kot 6000 zaposlenih, v njenih 26 članicah pa študira skoraj 38.000 študentov.
V Zbornični dvorani, prežeti z zgodovino, so naziv častnega doktorja podelili Kennethu Framptonu, britanskemu arhitektu in zgodovinarju, ki je kot član žirije sodeloval na mednarodnem natečaju za NUK2. Naziv častni senator pa je prejel Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Uradu ZN in Svetovni trgovinski organizaciji. Rektor dr. Igor Papič je prevzel novo rektorsko verigo, ki je izdelana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.
Zvečer so se slavljenci, povabljenci in predstavniki države zbrali še v Cankarjevem domu in se stotemu rojstnemu dnevu Univerze poklonili s proslavo v režiji Mareta Bulca. Predsednik države Borut Pahor je Univerzi v Ljubljani podelil državno odlikovanje: red za izredne zasluge za prispevek k duhovnemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda, uveljavitvi slovenskega jezika ter vrhunske dosežke v znanosti in izobraževanju.
Priznanje je prevzel rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič in spomnil, da je znanje največji potencial Slovenije. Slavnostni govorec dr. Duncan Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko in častni doktor Univerze v Ljubljani, je poudaril, da tudi majhni narodi, kot je slovenski, lahko prispevajo k znanosti in tehnologiji sveta. Ključno vlogo univerze vidi v tem, da študente nauči samostojnega razmišljanja in vnese sveže ideje v rešitve za današnji svet.
Dr. Igor Papič,
Praktično smo uskladili dogovor o pridruženem članstvu z Nacionalnim inštitutom za biologijo, nadaljujemo razgovore s Kemijskim inštitutom. Inštituti ob morebitni pridružitvi ohranijo svojo pravnoformalno samostojnost, predvideno pa je, da na vse svoje reference/članke napišejo še afiliacijo Univerze v Ljubljani. Tako bi kot univerza lahko dosegali boljše uvrstitve na svetovnih akademskih lestvicah. Tak ukrep sicer ne vpliva neposredno na izboljšanje kakovosti Univerze v Ljubljani, je pa pomembno, da se z inštituti še bolj povežemo in skupaj izkoriščamo veliko raziskovalno opremo. Pridruženo članstvo pomeni tudi lažje zaposlovanje raziskovalcev z inštitutov na univerzi in profesorjev z univerze na inštitutih.
Na žalost sta še vedno odprta dva zakona, zakon o raziskovalni dejavnosti in novela zakona o visokem šolstvu. Problematični sta področje investicij v raziskovalno opremo in področje investicij v nove stavbe. Prehitevajo nas že Madžarska, Poljska, Češka, Estonija. Na Hrvaškem, na Reki, ter v Srbiji, v Novem Sadu, sem pred kratkim opazoval nove stavbe. Prehitevajo nas tudi države, o katerih smo mislili, da so precej za nami. Moja osnovna dilema torej je, kako izboljšati kakovost univerze v pogojih, v katerih delujemo.
Obstajajo različne napovedi, kaj so poklici prihodnosti, dejstvo pa je, da je pomembno predvsem to, kdo je oseba, ki določen poklic opravlja. Študenti, ki pridejo na univerzo, da se bodo česa naučili, ki si ves čas želijo nadgradnje znanja, ki ne omejujejo svoje dejavnosti le na študij, ampak se ukvarjajo tudi z obštudijskimi dejavnostmi, ki razvijajo vse svoje potenciale, tudi tiste, ki niso neposredno povezani s študijem, to so študenti s svetlo prihodnostjo in kariero. V širšem smislu je seveda pomembno ravnovesje. Če pogledamo najnovejše trende razvoja, smo v tako imenovani industriji 4.0, v četrti industrijski revoluciji, kjer je oziroma je bil v ospredju tehnološki razvoj. Prihaja pa že družba 5.0, ki temelji na uravnoteženem razvoju vseh področij – od tehnike in naravoslovja na eni do družboslovja in humanistike na drugi strani.
Letošnji »teden« univerze bo potekal do 19. decembra. V tem času bodo podelili še Prešernove nagrade ljubljanskim študentom in druga priznanja ter predstavili najodmevnejše raziskovalne dosežke Univerze v letu 2019, članice fakultete in akademije pa bodo organizirale veliko dogodkov, tudi za splošno javnost.
V prvem študijskem letu 1919/1920 se je na Univerzo vpisalo 942 študentov, predavalo pa jim je 18 profesorjev. Danes ima več kot 6000 zaposlenih, v njenih 26 članicah pa študira skoraj 38.000 študentov.
Nova rektorska veriga za dr. Igorja Papiča je izdelana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.
Univerzi red za zasluge
Zvečer so se slavljenci, povabljenci in predstavniki države zbrali še v Cankarjevem domu in se stotemu rojstnemu dnevu Univerze poklonili s proslavo v režiji Mareta Bulca. Predsednik države Borut Pahor je Univerzi v Ljubljani podelil državno odlikovanje: red za izredne zasluge za prispevek k duhovnemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda, uveljavitvi slovenskega jezika ter vrhunske dosežke v znanosti in izobraževanju.
Priznanje je prevzel rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič in spomnil, da je znanje največji potencial Slovenije. Slavnostni govorec dr. Duncan Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko in častni doktor Univerze v Ljubljani, je poudaril, da tudi majhni narodi, kot je slovenski, lahko prispevajo k znanosti in tehnologiji sveta. Ključno vlogo univerze vidi v tem, da študente nauči samostojnega razmišljanja in vnese sveže ideje v rešitve za današnji svet.
Dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani Foto Uroš Hočevar
Dr. Igor Papič,
rektor Univerze v Ljubljani:
Na koncu šteje le želja po znanju
Znano je, da se kot rektor zavzemate za povezovanje Univerze v Ljubljani z raziskovalnimi inštituti. Kako napredujejo vaši pogovori z direktorji in zakaj menite, da bi bila ta naveza koristna?
Praktično smo uskladili dogovor o pridruženem članstvu z Nacionalnim inštitutom za biologijo, nadaljujemo razgovore s Kemijskim inštitutom. Inštituti ob morebitni pridružitvi ohranijo svojo pravnoformalno samostojnost, predvideno pa je, da na vse svoje reference/članke napišejo še afiliacijo Univerze v Ljubljani. Tako bi kot univerza lahko dosegali boljše uvrstitve na svetovnih akademskih lestvicah. Tak ukrep sicer ne vpliva neposredno na izboljšanje kakovosti Univerze v Ljubljani, je pa pomembno, da se z inštituti še bolj povežemo in skupaj izkoriščamo veliko raziskovalno opremo. Pridruženo članstvo pomeni tudi lažje zaposlovanje raziskovalcev z inštitutov na univerzi in profesorjev z univerze na inštitutih.
Kaj vidite kot največjo oviro pri uresničevanju svojih ciljev oziroma za rast kakovosti univerze?
Na žalost sta še vedno odprta dva zakona, zakon o raziskovalni dejavnosti in novela zakona o visokem šolstvu. Problematični sta področje investicij v raziskovalno opremo in področje investicij v nove stavbe. Prehitevajo nas že Madžarska, Poljska, Češka, Estonija. Na Hrvaškem, na Reki, ter v Srbiji, v Novem Sadu, sem pred kratkim opazoval nove stavbe. Prehitevajo nas tudi države, o katerih smo mislili, da so precej za nami. Moja osnovna dilema torej je, kako izboljšati kakovost univerze v pogojih, v katerih delujemo.
Če pogledava v prihodnost: kateri študiji so obetavni? Se dokončno vrača humanistika?
Obstajajo različne napovedi, kaj so poklici prihodnosti, dejstvo pa je, da je pomembno predvsem to, kdo je oseba, ki določen poklic opravlja. Študenti, ki pridejo na univerzo, da se bodo česa naučili, ki si ves čas želijo nadgradnje znanja, ki ne omejujejo svoje dejavnosti le na študij, ampak se ukvarjajo tudi z obštudijskimi dejavnostmi, ki razvijajo vse svoje potenciale, tudi tiste, ki niso neposredno povezani s študijem, to so študenti s svetlo prihodnostjo in kariero. V širšem smislu je seveda pomembno ravnovesje. Če pogledamo najnovejše trende razvoja, smo v tako imenovani industriji 4.0, v četrti industrijski revoluciji, kjer je oziroma je bil v ospredju tehnološki razvoj. Prihaja pa že družba 5.0, ki temelji na uravnoteženem razvoju vseh področij – od tehnike in naravoslovja na eni do družboslovja in humanistike na drugi strani.
Letošnji »teden« univerze bo potekal do 19. decembra. V tem času bodo podelili še Prešernove nagrade ljubljanskim študentom in druga priznanja ter predstavili najodmevnejše raziskovalne dosežke Univerze v letu 2019, članice fakultete in akademije pa bodo organizirale veliko dogodkov, tudi za splošno javnost.
