Referendum pred vrhovnimi sodniki

Čez predvidoma dva tedna naj bi vrhovno sodišče izdalo sodbo o referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Njegovo veljavnost izpodbija skupina zagovornikov zakona.

Nekoliko več kot 53 odstotkov volivcev, ki so se 23. novembra lani izrekali o zakonu pri prostovoljnem končanju življenja, je glasovalo proti, dobrih 46 odstotkov pa za. Društvo Srebrna nit in drugi podporniki ureditve so po objavi izida naprej vložili ugovor na državno volilno komisijo (DVK), a ga je ta zavrgla, ker je prispel prepozno, pri tem pa je predsednik DVK Peter Golob opozoril, da komisija ni pristojna za odločanje o domnevnih nepravilnostih v referendumski kampanji in o domnevnem nepravilnem financiranju, ima pa vsak volivec možnost, da v 15 dneh od objave končnega izida referenduma vloži tožbo na vrhovno sodišče.

Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac, Brigita Skela Savič in Bogdan Biščak so šli po tej poti, zato ker so bile v kampanji pred referendumom po njihovem mnenju izrečene številne neresnice, ki so vplivale na odločitev volivcev, in zato ker so v njej sodelovale tudi civilnodružbene organizacije, kot sta Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev na Slovenskem, ki se nista prijavili kot organizatorici kampanje. Po njihovem razumevanju je najpomembnejše vprašanje spora, ali pravo dopušča, da se referendumski izid oblikuje na podlagi neresnic ter ponavljajočih se zavajanj, denimo o zastrupljanju bolnikov, ki jih posredujejo avtoritete, ki imajo nad volivci poseben strokovni, psihološki in družbeni vpliv.

Državno odvetništvo, ki zastopa Republiko Slovenijo kot toženo stranko, ocenjuje, da bi bila razveljavitev referendumskega izida skrajni ukrep, povezan z najtežjimi kršitvami.

Aleš Primc, ki je kot prvi podpisani pod referendumsko pobudo stranka z interesom v zadevi, ves čas zagotavlja, da je »zmaga bolnikov, invalidov in upokojencev na referendumu čista kot solza« ter da se volja ljudi spoštuje. Pričakuje, da bo sodišče tožbo zavrnilo, njene vlagatelje pa označuje za »predstavnike zastrupitvenega lobija«.

Bogdan Biščak je po drugi strani komentiral, da bo sodišče, če ne bo razveljavilo referenduma, dalo zeleno luč lobističnm skupinam z veliko denarja, da se neregistrirane vključijo v kampanje ter se s tem izognejo finančnim in drugim zakonsko določenim omejitvam, s čimer bodo kampanje postale nepoštene.