Regionalni zaostanek vzhodne Slovenije je očiten

Ljubljana – Razvojni zaostanek vzhoda Slovenije je v primerjavi z zahodom države očiten glede na več kazalnikov kakovosti življenja. Odstopanja med nekaterimi regijami so tudi skoraj dvakratna.

To je problematično, saj je neenakovreden regionalni razvoj eden od vzrokov za odseljevanje in slabšo kakovost javnih storitev, to pa lahko vpliva na neenakost med prebivalci.

Razvojno nesorazmerje statističnih regij pri nas izvira iz centralističnega vodenja nekdanje skupne države. Po osamosvojitvi so se razlike kljub nasprotnim obljubam vsake vlade povečale, gospodarska kriza pa jih je še poglobila, razlaga dr. Miro Haček z ljubljanske fakultete za družbene vede. Skoraj deset let pozneje podatki statističnega urada (Surs) kažejo, da Slovenija na področju gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva povsod napreduje, a odstopanja med nekaterimi regijami so po določenih kazalnikih kakovosti življenja še vedno tudi skoraj dvakratna.

Dr. Miro Haček z ljubljanske fakultete za družbene vede Foto: Aleš Černivec/Delo

Bolj problematičen vzhod

Najvišji odstotek ljudi pod stopnjo tveganja revščine od leta 2013 živi v Posavski regiji, kjer po zadnjih podatkih s 17,3 odstotka za skoraj štiri odstotke odstopajo od slovenskega povprečja. Ta regija izstopa tudi zaradi najvišje stopnje tveganja socialne izključenosti pri nas, ki je prav tako pokazatelj relativne revščine. »Vsak dan se ljudje na nas obračajo s prošnjami za pomoč pri pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov, kot so plačevanje položnic, nakup hrane in reševanje stanovanjskega problema. Stiske ljudi so vse globlje in težje rešljive,« opisuje Marina Novak Rabzelj, direktorica Centra za socialno delo Krško.

Posavski regiji pri obeh kazalnikih več let sledijo zasavska, podravska in savinjska regija, najmanj problematični v obeh primerih pa sta zadnje leto Obalno-kraška in Primorsko-notranjska, ki jima sledi Osrednjeslovenska.

Na manjše regionalne razlike kažejo tudi podatki o stopnji brezposelnosti, a se ne skladajo povsod s stopnjo tveganja revščine in stopnjo socialne izključenosti, kar je najočitneje v Posavju z nizko stopnjo brezposelnosti, a najvišjo socialne izključenosti. »To pomeni, da v tej regiji prevladujejo ljudje, popolnoma izločeni s trga dela zaradi starosti ali neustreznih spretnosti,« pojasnjuje dr. Vesna Leskošek z ljubljanske fakultete za socialno delo.

Dr. Vesna Leskošek z ljubljanske fakultete za socialno delo. Foto: Roman Šipić/Delo

Temu pritrjuje Nataša Šerbec iz Regionalne razvojne agencije Posavje, kjer opažajo, da je največji problem predvsem velik delež dolgotrajno brezposelnih, najvišjo stopnjo socialne izključenosti pa utemeljujejo z velikim deležem starejšega prebivalstva in kmečkih gospodinjstev. »Prosta delovna mesta so na voljo v intenzivnih dejavnostih, ki so manj plačana, zato ljudje iščejo zaposlitvene možnosti zunaj regije,« razlaga.

Ljubljana je središče razvoja

Najmanj razvojno ogrožena je Osrednjeslovenska regija, ki je na podlagi 14 kazalnikov za več kot štirikrat naprednejša od severovzhodne, v poročilu za letošnje leto ugotavljajo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Večjo razvitost potrjujejo tudi podatki o najvišji povprečni neto plači in najvišjem BDP, Osrednjeslovenska regija je med tistimi z najnižjo stopnjo brezposelnosti.

Infografika: Delo

To je logično, pojasnjujejo v Umarju, saj so nižje plače značilne za regije, kjer je več delovno intenzivnih dejavnosti z nižjo ustvarjeno dodano vrednostjo, medtem ko je v Ljubljani največ raziskovalnih institucij in visokotehnoloških podjetij. »Ta zahtevajo visoko izobražene kadre in prinašajo največjo dodano vrednost na zaposlenega,« razlaga direktorica regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Lilijana Madjar. Vendar so stroški bivanja višji, več je enočlanskih gospodinjstev in manj možnosti za pridelavo hrane, s čimer Madjarjeva pojasnjuje višji stopnji pokazateljev revščine kot v Obalno-kraški in Primorsko-notranjski regiji.

Ti regiji sta zaradi geografske lege in turizma tradicionalno razvitejši, razlaga Haček: »Na vzhodu so nekoč cvetele industrijske panoge, kot so premogovništvo, tekstilna in naftna industrija, ki so po pomanjkanju povpraševanja propadle.« Danes je Slovenija zaradi regionalnih razlik država v državi, ker nobena vlada ni načrtno razvijala regij in njenih središč, še dodaja.

Ministrstvo: z zaostankom se vztrajno spopadamo

Vendar regionalna politika se glede na pristojnosti in sredstva z razvojnim zaostankom vztrajno spopada, zagotavljajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Leta 2010 so sprejeli intervencijski razvojni zakon za Pomurje in razvojne ukrepe za Podravje, nazadnje pa so za vse regije sprejeli razvojne programe v obdobju od 2014 do 2020 v vrednosti 3,1 milijarde evrov, vendar prvih dogovorov z regijami še niso podpisali.

Nemogoče je imeti vse občine tako razvite, kot je ljubljanska, lahko pa bi regionalne razlike zmanjšali z ureditvijo odnosa med državo in občinami predvsem pri sistemu financiranja, pravi Haček, čemur bi morala slediti reforma državne uprave, ki bi uredila njihove pristojnosti. Za regije z visoko stopnjo socialne izključenosti pa je še posebno pomembno odpiranje visokotehnoloških podjetij, ki potrebujejo delavce z višjo izobrazbo, dodaja Leskovškova, saj nova delovna mesta za zmanjšanje revščine niso dovolj.