Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustavno sodišče je odločilo, da je zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) v neskladju z ustavo tudi v delu, kjer določa, da se lahko postopek registracije opravi izključno v uradnih prostorih upravne enote. Državni zbor naj to protiustavnost odpravi v 6 mesecih. Vendar niti tistih iz leta 2009 še ni.
Partnerki, obe odvetnici, sta se odločili registrirati svojo življenjsko skupnost. Nista želeli, da bi bil postopek v uradnih prostorih, temveč, podobno kot se poročajo ženini in neveste, na drugi lokaciji. Upravna enota je njuno prošnjo zavrnila. Pravnici sta se pritožili in na upravnem sodišču sprožili upravni spor. Upravno sodišče je ocenilo, da 6. člen ZRIPS istospolne pare postavlja v drugačen položaj, kot ga imajo raznospolni pari in je novembra 2013 na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti.
Ustavno sodišče je danes objavilo odločbo, v kateri vseh 9 sodnikov soglasno ugotavlja, da je konkretni del ZRIPS v neskladju z ustavnim načelom enakosti. Moški in ženska lahko zakonsko zvezo skleneta tudi zunaj uradnih prostorov upravnih enot, ZRIPS pa za istospolne partnerje ne predvideva smiselno enake možnosti.
Načelo enakosti pred zakonom terja, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, US pa je ugotovilo, da gre tako pri sklenitvi zakonske zveze kot pri registraciji istospolne partnerske skupnosti za z zakonom urejeni skupnosti, ki obe temeljita na medsebojnem spoštovanju, zaupanju in pomoči.
Čakajoč na državni zbor
Sodniki so tudi naložili državnemu zboru, naj v šestih mesecih po objavi odločbe v uradnem listu odpravi očitano protiustavnost. Šest mesecev je bil seveda tudi rok, ki ga je US postavilo za odpravo prve ugotovljene protiustavnosti ZRIPS - to je bilo že septembra 2009, vendar zakon še ni spremenjen.
US se je z ZRIPS tokrat ukvarjalo tretjič - prvič so ugotovili, da je v neskladju z ustavo zaradi dedovanja v registrirani skupnosti, drugič v povezavi z dedovanjem med neregistriranimi partnerji, tokrat pa zaradi omejitev pri prostoru sklepanja zveze. Pri vseh treh primerih sta konkretna para in posameznica, ki so jih določila zadevala, po pravni poti dosegli pravico.
Analiza, ki so jo v okviru projekta Odpravljanje sistemske diskriminacije LGBT zaključili lani, je pokazala, da so istospolni pari neenakopravno obravnavani v več kot 70 zakonih v civilnem, delovnem, upravnem, kazenskem, socialnem in gospodarskem pravu. Marsikdo razmišlja, da bi bila mogoče ta pravna pot pridobivanja pravic bolj učinkovita od politične. »Osveščeni pari, ki lahko izkažejo pravni interes, so pripravljeni na boj in na uporabo pravnih sredstev, ter imajo tudi denar, saj postopki stanejo, lahko nekaj spremenijo. Tako je tudi par, ki živi v ZDA, dosegel priznanje tuje sodne odločbe o posvojitvi. Zavedati se moram, da če ne gre na politični ravni, je možna tudi pravna pot. Če ni človeka, ki se je pripravljen sodišču izpostaviti s svojo situacijo, tega ni mogoče doseči,« je komentirala dr. Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta na strokovnem posvetu o odpravljanju sistemske diskriminacije.
O zakonskem predlogu, ki ga je decembra 2015, po padcu novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na referendumu, v parlamentarno proceduro vložil poslanec Jani Möderndorfer, ki je zdaj član poslanske skupine SMC, se koalicija še ni izjasnjevala. Naj bi pa z njim uredili vse pravice istospolnih parov, razen do posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo.
