Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Nekateri brezplačni športni programi so že polni, začetek vadbe oktobra

V vseh regijah bo v projektu Zmigaj se do vadbe skupno na voljo 191 programov, v lanski prvi sezoni pilotnega projekta je sodelovalo 1900 ljudi.
Zmigaj se do vadbe že po prvi sezoni kaže pozitivne učinke na področju vključenosti udeležencev in pri izboljšanju njihove telesne zmogljivosti. FOTO: Blaž Samec/Delo
Zmigaj se do vadbe že po prvi sezoni kaže pozitivne učinke na področju vključenosti udeležencev in pri izboljšanju njihove telesne zmogljivosti. FOTO: Blaž Samec/Delo
8. 9. 2026 | 05:00
5:35

Odrasli, ki se ne gibljejo dovolj, se še lahko prijavijo na nekaj prostih mest brezplačne vadbe, ki se bo v projektu Zmigaj se do vadbe začela oktobra. Štiriletni projekt, ki ga želijo sistemsko vpeljati, vodi Olimpijski komite Slovenije (OKS) z izvajalci po vsej državi, rezultati lanske prve sezone so spodbudni. Udeleženci, stari od 19 do 86 let, so izboljšali gibljivost, agilnost, hitrost in dinamično ravnotežje, aerobno vzdržljivost, moč rok, najbolj pa moč in vzdržljivost nog.

image_alt
Ustvarjanje zmagovalcev prihodnosti (VIDEO)

Projekt Zmigaj se do vadbe je namenjen športno neaktivnim odraslim, ki ne dosegajo smernic Svetovne zdravstvene organizacije za telesno dejavnost. Zanje so pripravili več organiziranih in brezplačnih športnih programov. V lanski prvi sezoni projekta so jih izvedli 130 po državi, letos so jih izvajalci, večinoma gre za športna društva in zasebne ponudnike vadbe, za udeležence pripravili 191. »Tako v prvi kot drugi sezoni bomo ponudili različne športne panoge, tudi borilne veščine, zelo priljubljene funkcionalne vadbe, jogo, pilates, vse, kar je primerno za športno rekreacijo,« je ob včerajšnji predstavitvi projekta v savinjski regiji, kjer bo na voljo 25 programov, dejal Martin Tuš, vodja oddelka za šport za vse in šport na lokalni ravni pri OKS.

Dodal je, da imajo v sezoni, ki se bo začela oktobra, tudi nekaj specifičnih programov, in sicer vadbo za nosečnice, poporodno vadbo, vadbo za ljudi s čezmerno težo, vadbo za osebe z bolečinami. Vadba, ki jo v projektu pripravijo za udeležence, ni primerna za bolnike z resnimi boleznimi in omejitvami, ki zahtevajo medicinsko obravnavo.

image_alt
Tudi v znanju zmagujejo tisti, ki se več gibajo

Vsi, ki se želijo začeti gibati v tem projektu, se morajo registrirati na spletni strani projekta in izpolniti vprašalnik, s katerim določijo, ali je kandidat primeren. Prijave so odprli 1. septembra in v dveh dneh so bili, kot je povedal Tuš, nekateri programi že polni. Kot pravi Karli Pintarič iz športnega društva Pajki, so imeli tudi lani hitro polno. »Pričakovali smo, da bodo prišli večinoma starši otrok, ki plezajo pri nas, ampak so prišli povsem novi. Imeli smo precej pozen termin, kar se je malo poznalo pri osipu, nekateri tudi morda pozneje ugotovijo, da športno plezanje ni zanje. Ampak smo vse zapolnili, ker smo imeli čakalno listo.«

Dvakrat na teden

Izvajalci morajo zagotoviti udeležencem brezplačno vadbo dvakrat na teden, skupno 60 ur od oktobra do konca maja. V minuli sezoni je bilo med udeleženci 76 odstotkov žensk, povprečna starost je bila 49 let. Vprašalnik, ki so ga izpolnili ob koncu programa, je pokazal, da je projekt čista zmaga. Udeleženci so pohvalili strokovnost vadb in organiziranost, želijo si, da bi vadbe trajale dlje in vse leto, želijo si tudi, da bi se lahko v brezplačni program prijavili večkrat. Zdaj namreč velja, da se vsak lahko vadbe v tem projektu udeleži le enkrat, saj želijo gibanje približati čim več ljudem.

image_alt
Zmigati se mora nešportna Slovenija; Bobinac: Cilj zdravi in zadovoljni ljudje

V projektu poleg OKS sodeluje tudi NIJZ, partner SLOfit z ljubljanske fakultete za šport opravi meritve telesnih zmogljivosti. Rezultati po prvi sezoni so pokazali, da se je gibljivost udeležencev povečala za 5,9 odstotka, aerobna vzdržljivost za 4,6 odstotka, moč in vzdržljivost nog pa kar za 16,3 odstotka. Pilotni projekt, vreden 4,4 milijona evrov, ki ga sofinancira Evropska unija, že po prvi sezoni kaže pozitivne učinke na področju vključenosti udeležencev in pri izboljšanju njihove telesne zmogljivosti. Čeprav so meritve, ki jih opravijo vsi udeleženci, dobra spodbuda, izvajalci ugotavljajo, da se ljudje na vadbo ne vračajo zaradi rezultatov, ampak tudi zaradi druženja in povezanosti med udeleženci.

Sistemska rešitev?

Kot je povedal Tuš, si želijo, da bi projekt prerasel pilotno verzijo. »Gre za zagon kolesja, za katero si želimo, da bi se vrtelo, tudi ko se bo projekt zaključil. Da bi torej našli sredstva za sofinanciranje programov na lokalnih ravneh, morda tudi nacionalni. In seveda, da bi ljudje začutili, da potrebujejo gibanje, ker jim omogoča, da preostali del dneva lažje opravijo, preživijo. Da so v gibanju sami pozitivni učinki, tako psihološki kot sociološki ter seveda telesni oziroma fizični.« Dodal je, da bo prav spodbujanje lokalnih skupnosti v prihodnjem letu pomembno: »Želimo si, da bi občine v tem prepoznale smisel, ter prilagodile, dopolnile letne programe športa, da bi bila sredstva namenjena tudi za takšne programe.«

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine