Rente ne bo, grozijo z zaporo ceste

Zasavski Ceroz na kolenih: Primorci zaradi predragih smeti presedlali na celjski Simbio, krajani Marnega ob sto tisočakov rente.

Objavljeno
23. april 2019 19.00
Posodobljeno
23. april 2019 19.00
Zgodba o Cerozovem propadu in reševanju obenem se očitno ne bo končala s sanacijskim programom in neodvisnim pregledom poslovanja za pretekla tri leta. Foto Roman Šipić
Hrastnik – Bolj ko se poglablja izguba zasavskega Ceroza, bolj se stopnjuje slaba volja prvih sosedov deponije, krajanov Marnega. Letos bodo ostali brez rente v višini prek sto tisočakov. Denarja jim tudi občina ne more več zagotoviti. Ljudje grozijo z zaporo ceste. Danes in jutri jih župan Marko Funkl vabi, da pridejo individualno razkrit, kar vedo o preteklem dogajanju na Uničnem. In menda vedo veliko.

Zasavski Ceroz tone v izgubah, zmanjkalo mu je denarja za rento KS Marno.
Danes in jutri odprta vrata za vse, ki kar koli vedo o dogajanju na Uničnem.
Župan Hrastnika Marko Funkl pripravlja kazenske in odškodninske ovadbe.


Tako vsaj je bilo razumeti kakšnih sto ljudi na nedavnem zboru krajanov, ki naj bi vedeli, »kdaj in kdo je ob čudnih urah od čudnih strank prevzemal odpadke, med njimi tudi živalske kadavre« … Najbrž ne zastonj, ugibajo. Njihova pričevanja bodo osnova za kazenske in odškodninske ovadbe proti nekdanjim odgovornim na Cerozu, ki jih je župan Funkl trdno odločen poiskati. Stroške bo moral kriti Ceroz. »Zaradi barabij, ki so se dogajale«, v 3-milijonski izgubi ni le družba v lasti petih zasavskih občin, temveč bodo brez 93.000 evrov letne rente zdaj tudi krajevna skupnost (KS) in krajani Marnega, neposredni mejaši deponije pa še ob 12.000 evrov odškodnin. Ceroz po podatkih direktorja Jožeta Velikonje občini Hrastnik dolguje rento in pol ali 138.000 evrov, ki jih je ta namesto podjetja založila za KS v 2017 in delno v 2018. Letos tega izdatka ne zmorejo več, pravi Funkl: »Mi smo le eden od petih lastnikov Ceroza, ki je ljudem dolžan rento, občinam pa najemnino za infrastrukturo.«


image
Danes in jutri jih župan Hrastnika Marko Funkl vabi krajane Marnega, da pridejo individualno razkrit, kar vedo o preteklem dogajanju na Uničnem. Foto Uroš Hočevar


Za goriške partnerje so predragi


Ceroz je v začaranem krogu. Kako iz njega, ni enotnega mnenja: Trboveljčani hočejo ven, drugi opozarjajo, da je stečaj nesprejemljiv, da je morda izhod v prisilni poravnavi. Ceroz je samo v treh mesecih letos ustvaril 335 tisočakov minusa. Odkar so Zasavci smeti podražili skoraj za sto odstotkov – s ceno 194 evrov za tono lahko poravnavajo vsaj tekoče obveznosti -, so si premislili tudi v goriški občinah. Odpadke od 1. aprila vozijo v Simbio v Celje. Ceroz je tako ob del prihodkov, a hkrati tudi manj zatrpan z gorljivimi, t. i. RDF odpadki. Ekološka »RDF bomba« ta hip tehta 10.000 ton, za njeno uničenje bi Ceroz potreboval 1,2 milijona evrov, a jih nima kod vzeti. S prostorom so omejeni, požarna ogroženost je velika, obstaja tudi možnost zdrsa odlagalnega polja. Cena za odvoz tone RDF v tuje sežigalnice je že prekoračila 130 evrov. Velikonja zavrača očitke, da se ni zanimal za njihov odvoz v celjsko sežigalnico. Žal ima ta letne zmogljivosti 30.000 ton zasedene, na Arsu pa še vedno nerešeno vlogo za 40.000 ton.

3,1 milijona evrov
izgube se je nabralo na Cerozu, samo v treh mesecih letos 335 tisočakov


Tožba na tožbo


93.000 evrov
znaša letna renta za sobivanje z deponijo, a je letos krajevna skupnost in krajani Marnega ne bodo dobili.


Zgodba o Cerozovem propadu in reševanju obenem se očitno ne bo končala s sanacijskim programom in neodvisnim pregledom poslovanja za pretekla tri leta. Iz pregleda je razvidno, da je Ceroz že v 2017 ustvaril pol milijona izgube, lani pa še dodatnega 1,73 milijona evrov. Nad njim visi tožba Ribiške družine Laško zaradi »pomora« življa v potoku skozi Sedraž v laški občini. V prvi polovici maja bo mediacija. S tožbo na evropsko sodišče so zaradi vod, ki se stekajo mimo Cerozove čistilne naprave, pred časom zagrozili tudi Sedražani. Če je prejšnje vodstvo Ceroza tajilo krivdo za smrad in izcedne vode, Velikonja priznava, da izlužkov iz sadre Cerozova čistilna naprava ne more očistiti.

image
Ceroz po podatkih direktorja Jožeta Velikonje občini Hrastnik dolguje rento in pol ali 138.000 evrov, ki jih je ta namesto podjetja založila za KS v 2017 in delno v 2018. Foto


Jasno je, da Zasavci preteklih grehov Ceroza sami ne bodo mogli rešiti in da jim jih tudi država ne bo pomagala. »Potrebujemo sistemsko rešitev. Velikim smetarskim podjetjem ni v interesu, da mala, kot je Ceroz, živijo. Zato bi morala cene regulirati država. Le tako bi bile naše cene konkurenčne,« trdi Funkl, ki bo okoljsko ministrstvo znova pozval, naj odjem RDF odpadkov rešuje na nacionalni ravni.